Page 163 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.3 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v psihološkem svetovanju

3.4/iii. vključuje eksplicitno prepoved (in ne samo dolžnost izogibanja)
vsakršnih spolnih odnosov (angl. sexual relations) med psihologom in kli-
entom (»Psiholog se izogiba dopuščanju, da bi narava odnosa postala za-
sebna ali spolna. Med psihologom in klientom ne sme biti nobenih spol-
nih odnosov.«).
Pridružujeva se mnenju Hooka in Dawn Devereux (2018), da je tako
v strokovni kot javni razpravi področje etike spolnih odnosov in seksu-
aliziranih vedenj znotraj svetovalnega oz. terapevtskega odnosa prema-
lo poudarjeno. Več razprave strokovnjakom ponudi več možnosti za re-
fleksijo, klientom pa viša raven ozaveščenosti o njihovih pravicah ter
neetičnosti in škodljivosti tovrstnih dejanj.
Svetovalno in psihoterapevtsko delo je zahtevno, pogosto prebudi
močna kontratransferna občutja, ki zasenčijo naša kognitivna spozna-
nja in onemogočijo racionalne odločitve. Tako si lahko npr. tudi visoko
usposobljeni in znani psihologi ob določenih klientih ob vplivu erotične-
ga kontratransfera svoje spolne poskuse razložijo kot dajanja ljubezni kli-
entu, njegovega reševanja ipd.
Po raziskavah sodeč se kršitelji večinoma moški in žrtve klientke
(Lamb idr., 2003; K. S. Pope, 1990), tako da nekateri avtorji zaradi tega
poudarjajo tudi pomen sociokulturnih dejavnikov, kot so položaj in moč
moških ter sistemsko ščitenje kršiteljev (Quadrio, 1996). Opozoriti pa je
treba, da glede vloge moških ter žensk ne smemo ustvarjati stereotipov
– vloge kršitelja in žrtve glede na spol so lahko tudi obratne, vloge moš-
kih in žensk v družbi se tudi spreminjajo in moški lahko nasilje kot nasi-
lje prepoznavajo ali razkrivajo v manjšem deležu kot ženske (npr. Dutton
in Nicholls, 2005).
V strokovnem diskurzu se pojavlja tudi vprašanje, ali naj prepoved
spolnih stikov in drugih prestopanj spolnih ter osebnih meja velja tudi
po končani obravnavi.
V členu 4.10. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov
Slovenije, 2019) je opredeljeno, da ima psiholog svoje etične zadolžitve
tudi v odnosu do bivšega uporabnika storitev: Psiholog ne izkorišča neena-
kosti moči, ki izvirajo iz vlog poklicnega odnosa, med obravnavo in tudi ne po za-
ključeni psihološki obravnavi. Podobno piše tudi v 5.a členu Etičnega kodeksa
Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (2007): »Tudi po zaključku terapije
veljajo naprej nespremenjene etične smernice.« Nekateri etični kodeksi
tako pri nas kot v tujini časovno omejijo prepoved spolne intimnosti, ve-
činoma na dve leti po zaključku obravnave, npr. člen 1.5. Etičnega kodeksa

161