Page 174 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Ker vaša dejavnost v RS ni posebej pravno urejena, tudi za hram-
bo terapevtske dokumentacije, ki pri dejavnosti nastane, ni na
voljo posebnih pravil. Gre namreč za drugačen statusni položaj,
kot velja v primeru psihiatrije in klinične psihologije. Zato nis-
te vezani na predpise, ki veljajo v zdravstvu (tam na primer ve-
lja osnovno pravilo, da se osnovna zdravstvena dokumentacija
hrani najmanj in hkrati največ 10 let po smrti pacienta). To po-
meni, da rok hrambe določite sami v internih pravilih, pri če-
mer seveda izhajate iz 21. člena ZVOP-1, ki ga tudi sami omenja-
te v sporočilu. Če je namen vodenja terapevtske dokumentacije
le izvajanje, spremljanje in načrtovanje terapije za to, da se do-
seže učinkovita, kakovostna, kontinuirana, varna in primerna
obravnava klientov, ter da se zagotovi dokaz o opravljenih stori-
tvah, potem vam priporočamo, da naj bo ta rok med 1 in 5 let po
zaključku terapije. Priporočamo vam, da so klienti na začetku
terapije o roku hrambe tudi obveščeni. Po zaključku hrambe se
dokumentacija uniči ali nepovratno anonimizira (če bi npr. že-
leli podatke še naprej uporabljati za raziskovalni namen). 2. Pod
pogojem, da vašo dejavnost pristojni organi (npr. Ministrstvo za
zdravje) štejejo ali jo bodo v bodoče šteli kot zdravstveno dejav-
nost, bi tudi za vas veljal Zakon o zbirkah podatkov s področja
zdravstvenega varstva.

(Ne)vključenost v strokovna združenja
Na častna razsodišča ponavljajoče prejemamo informacije in prijave nee-
tičnega ravnanja psihologov oz. psihoterapevtov, za katere ugotavljamo,
da niso vključeni v nobeno strokovno združenje. Enega od teh primerov
smo opisali v podpoglavju o kršenju nedotakljivosti spolnih meja klien-
tov. Glede na to, da nimamo ne zakona o psihologiji in ne o psihoterapiji,
se neetična ravnanja psihologov obravnavajo v okviru častnih razsodišč
strokovnih združenj. Če psiholog ni član Društva psihologov Slovenije
in tudi nobenega drugega društva ne, potem častna razsodišča ne more-
jo ustrezno obravnavati etičnosti ravnanja določene osebe. Torej kot stro-
kovnjaki v tem primeru nimamo možnosti ustreznega ukrepanja na pod-
lagi naših strokovnih združenj. V tem primeru je možno tovrstne prijave
posredovati naprej na državno tožilstvo ali klienta napotiti na zasebno
tožbo. Meniva pa, da je treba tako psihologe kot druge strokovnjake, ki se
ukvarjajo s svetovalnim in psihoterapevtskim delom, ozaveščati in usme-

172