Page 170 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

nasilje s strani družinskega člana (kar je razvidno v začetnih členih za-
kona), ne pa na splošno. Opozarjava tudi, da se opredelitev v omenjenem
členu zakona glasi »se izvaja nasilje«, kar pomeni, da verjetno tudi ne za-
jame preteklega nasilja, ki se več ne dogaja.
281. člen Kazenskega zakonika se glasi: »(1) Kdor ve za storilca kazni-
vega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnaj-
stih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako de-
janje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se
storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za kate-
ro zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen
treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaz-
nuje z zaporom do treh let.«
Za nasilna vedenja, kot je npr. spolna ali fizična zloraba, je predpi-
sana kazen manj kot najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega za-
pora. Kazen najmanj petnajst let je predpisana za genocid, hudodelstvo
zoper človečnost, vojno hudodelstvo, očitno kršitev listine Združenih na-
rodov, teroristično dejanje, oborožen upor, diverzijo, povzročitev splošne
nevarnosti, nasilje zoper najvišje predstavnike države, umor. Zato pri-
de v naših primerih v poštev drugi odstavek tega 281. člena Kazenskega
zakonika.
Podoben 281. členu Kazenskega zakonika je 145. člen Zakona o ka-
zenskem postopku (ZKP-UPB16) (2021), ki določa: »(1) Vsi državni organi
in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti kazniva dejanja,
za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni,
ali če kako drugače zvedo zanje.«
Kaj torej to pomeni za prijavljanje s strani terapevta ali svetovalca?
Pravne prakse glede tega sicer primanjkuje. Glede na omenjena člena Ka-
zenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku so po najini preso-
ji opisano dejanje dolžni naznaniti samo psihologi, ki so uradne osebe oz.
imajo javna pooblastila (so npr. zaposleni v centru za socialno delo), ne pa
npr. psihologi v zasebni praksi brez javnih pooblastil ali uradnih nalog.
Razen, seveda, če gre pri psihologu v zasebni praksi brez javnih pooblastil
za (a) primer, da se izvaja nasilje v družini, saj tak primer ureja Zakon o
preprečevanju nasilja v družini, ali pa za (b) poseben primer iz 280. člena
Kazenskega zakonika.
280. člen Kazenskega zakonika namreč za razliko od 281. člena (kjer
gre za to, da izvemo, da je bilo neko dejanje storjeno) opredeljuje primere,

168