Page 173 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.3 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v psihološkem svetovanju

V kolikor ni možno pridobiti soglasja za obravnavo v zgornjem smis-
lu, meniva, da bi bilo verjetno najbolje, da se v tem primeru kontakti-
ra center za socialno delo, ki lahko pomaga, da sodišče eventuelno ome-
ji upravičenja iz starševske skrbi in npr. za to vprašanje določi skrbnika.
Predlagava tudi, da bi bilo morda soglasje za obravnavo dobro urediti na
podoben način, kot je to opredeljeno v Zakonu o pacientovih pravicah
(po katerem je otrok oseba do 18. leta starosti): »(1) Kadar otrok ni sposo-
ben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, se ta
sme opraviti le, če ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbni-
ca (v nadaljnjem besedilu: skrbnik). Enako velja za posebne vrste privoli-
tev iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, če zakon ne določa druga-
če. (2) Šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen če
zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da je za to sposoben, pri čemer
se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma
posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil
15 let starosti, sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo
zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govo-
rijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma
skrbnikom.«

Vodenje dokumentacije, Zakon o varstvu osebnih podatkov
ter Splošna uredba EU o varstvu podatkov
Psiholog mora o obravnavancu voditi ustrezno dokumentacijo. Kodeks po-
klicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) namreč v čle-
nu 1.12. navaja: Psiholog vodi o poteku psihološke obravnave dokumentacijo
(v nadaljevanju: dosje) in je lastnik ter upravljalec dosjeja. Obravnavanec ima
pravico do vpogleda v vsebino tistega dela dosjeja, v katerem so navedeni njego-
vi osebni podatki, z omejitvijo do vpogleda v tiste podatke, ki so opredeljeni kot
poklicna skrivnost.
Nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z dokumentacijo, so kva-
liteta te dokumentacije (kdaj se šteje za ustrezno), potrebnost ustreznega
ravnanja z dokumentacijo in pa tudi potreben čas, ko je treba dokumen-
tacijo hraniti. Informacijski pooblaščenec je glede potrebnega trajanja
hranjenja terapevtske dokumentacije (npr. v zasebnem zavodu) podal
naslednje nezavezujoče mnenje (Informacijski pooblaščenec Republike
Slovenije, pojasnilo v zvezi z vprašanjem o hrambi terapevtske dokumen-
tacije (št. 0712-1/2015/597), osebna komunikacija, 3. maj, 2015):

171