Page 171 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.3 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v psihološkem svetovanju

ko se kaznivo dejanje PRIPRAVLJA: »(1) Kdor ve, da se pripravlja kazni-
vo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapo-
ra, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje
poskušeno ali dokončano, se kaznuje z zaporom do enega leta.« Kot reče-
no, pravne prakse primanjkuje, vendar po najinem mnenju tudi primer,
da psiholog izve, da se npr. spolna zloraba že dogaja (npr. na dnevni, te-
denski, mesečni itd. ravni), lahko obravnavamo tako, da se tako kaznivo
dejanje pripravlja in ga mora (če se ga je dalo še preprečiti) naznaniti vsak-
do – ne glede na to, ali gre za uradno osebo ali ne.
Naj omeniva še pomembno določbo Družinskega zakonika (DZ)
(2017), ki v 180. členu določa: »(1) Državni organi, organi samouprav-
nih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in
nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na pod-
lagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka, so dolžni o tem
takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče. (2) Vsakdo,
zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgoj-
no-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter
izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, mora ne
glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za
socialno delo, če pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih
je mogoče sklepati na ogroženost otroka.« Vendar je ob tem treba razu-
meti, da je v Družinskem zakoniku ogroženost otroka specifično, precej
ozko definirana, in sicer po 157. členu: »(2) Otrok je ogrožen, če je utrpel
ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost,
da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledi-
ca otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene,
učne ali druge težave v njegovem odraščanju.« Gre torej samo za primer
(verjetnosti) škode, ki je posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica
otrokovih psihosocialnih težav. Deloma se to prekriva tudi z obveznostjo po
Zakonu o preprečevanju nasilja v družini.
Za konec pa je treba glede te teme poudariti še eno etično obvezo. Ko-
deks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) v členu
1.3.2. (podobno kot tudi drugi etični kodeksi) navaja: Psiholog je v uvodnem
delu obravnave dolžan v okviru seznanitve obravnavanca s potrebnimi infor-
macijami o psihološki obravnavi slednjega seznaniti z izjemami ščitenja podat-
kov psihološke obravnave. Gre za kontekst t. i. informiranega soglasja ali
strinjanja po poučitvi ali privolitve po poučitvi. Pogosto se to soglasje ra-
zume, da je ustrezno, ko je nekdo, ki daje soglasje, seznanjen s pomemb-
nimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na to, ali bo soglasje dal ali ne.

169