Page 251 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 251

II.7 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v medicini dela, prometa in športa

            seznani obravnavanca s potrebnimi strokovnimi postopki, aktivnostmi, etični-
            mi dilemami, s poklicnim odnosom, z načinom varovanja osebnih podatkov, z
            varovanjem psihološkega poročila in z morebitnimi posledicami obravnave ter
            se prepričati, da je obravnavanec informacije in pojasnila razumel (Društvo
            psihologov Slovenije, 2019, čl. 1.3.1.).

                 Zagotavljanje prometne varnosti in mobilnosti osebe
                 z ukrepi omejevanja ter rehabilitacije
            Vožnja pod vplivom alkohola je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja
            za nastanek prometnih nesreč. Vinjeni vozniki povzročijo tretjino nesreč
            s smrtim izidom. Glede na starost je največji delež prometnih nesreč za-
            radi alkohola v skupini starih med 25 in 34 let (Javna agencija Republike
            Slovenije za varnost v prometu, 2021). Alkohol oslabi sposobnosti senzor-
            ne zaznave in obdelave dražljajev, upadejo sposobnosti motoričnega od-
            reagiranja in koordinacije. Pomembno vpliva tudi na razpoloženje. Oseba
            je nekritična in ima omejen uvid v lastne zmožnosti, kar pogosto sprem-
            lja objestno, impulzivno in agresivno vedenje. Zakon o pravilih cestnega
            prometa (2021) določa začasno prenehanje veljavnosti ali odvzem vozni-
            škega dovoljenja za voznike, pri katerih je ugotovljena kršitev vožnje pod
            vplivom alkohola. Oseba, ki ji je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, mora v
            postopku vnovičnega opravljanja ali odloka o odvzemu vozniškega dovo-
            ljenja pridobiti tudi oceno psihologa o zmožnosti za varno udeležbo v ce-
            stnem prometu. Tvegani in odvisnostni vzorci rabe alkohola predstavlja-
            jo tako zdravstveno kot varnostno tveganje. Psihološka ocena zmožnosti
            za vožnjo se pogosto razlikuje od interesa posameznika, ki mu zmožnost
            vožnje avtomobila omogoča socialno-ekonomsko samostojnost in stabil-
            nost ter skrb za družino in bližnje. Psiholog se ob tem sooča z dilemo
            upoštevanja interesov posameznika in hkratnega zagotavljanja varnosti
            v javnem cestnem prometu. Psihološka ocena mora biti strokovna in poda-
            na znotraj pristojnosti delovnega mesta ali vloge v psihološki obravnavi in lah-
            ko z napačnim ravnanjem s sredstvi za psihološko ocenjevanje povzroči nepop-
            ravljivo škodo posamezniku, stroki in družbi (Društvo psihologov Slovenije,
            2019, čl. 2.1. in 3.12.).

                 Primer

                 Blaž, 29 let, je oče triletnika, zaposlen v podjetju, 40 km oddalje-
                 nem od njegovega doma. Psihološkega pregleda za oceno zmož-
                 nosti za vožnjo se je udeležil po prekršku vožnje pod vplivom


                                                                              249
   246   247   248   249   250   251   252   253   254   255   256