Page 249 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.7 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v medicini dela, prometa in športa

srečamo primere, kjer rezultati psihološkega ocenjevanja in njihove in-
terpretacije udeležencem sploh niso podani. To niža kredibilnost psiholo-
škega dela. Hkrati pa s pravilno oceno in kakovostno ter razumljivo izve-
deno interpretacijo rezultatov vseh ocenjevanj in situacije psiholog skrbi
za dobrobit obravnavanca. Psiholog se zaveda, da z napačnim ravnanjem s
sredstvi za psihološko ocenjevanje (izvedbo, vrednotenje, interpretacija rezul-
tatov) lahko povzroči nepopravljivo škodo posamezniku, stroki in družbi, zato
je tudi v primeru, ko sme uporabljati določeno ustrezno kategorizirano sredstvo
za psihološko ocenjevanje, dolžan sam presoditi, ali mu njegovo teoretično in
praktično znanje, razumevanje, delovne izkušnje in dodatna usposobljenost do-
voljujejo kompetentno uporabo določenih sredstev za psihološko ocenjevanje. V
primeru dileme presodi uporabo sredstva za psihološko ocenjevanje s strokovno
kompetentnim kolegom, ki to sredstvo uporablja pri poklicni dejavnosti (Dru-
štvo psihologov Slovenije, 2019, čl. 3.12.).

Človek in promet
V Sloveniji so pogoji in podlage ocenjevanja zdravstvene zmožnosti za
udeležbo v prometu opredeljene v Zakonu o voznikih (ZVoz-1) (2016)
ter v Pravilniku o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (2011).
Zmožnost vožnje avtomobila in vključevanja v cestni promet je tesno po-
vezana s pojmi samostojnost, neodvisnost in svoboda. Aktivnosti, kot so
obisk zdravnika, trgovine, prevoz na delo, srečevanje z družinskimi čla-
ni, predstavljajo osnovne temelje kvalitetnega življenja in zahtevajo mo-
bilnost osebe. Vsako leto se na slovenskih cestah v povprečju 100 nesreč
konča s smrtnim izidom (Javna agencija Republike Slovenije za varnost v
prometu, 2021), kar je velik problem prometne varnosti. Oseba, ki ni zmo-
žna varne udeležbe v cestnem prometu, predstavlja povečano varnostno
tveganje in življenjsko ogrožajočo situacijo tako za sebe kot tudi za dru-
ge neposredne ter posredne udeležence v prometu. Odločitev o zmožnos-
ti osebe za vožnjo mora zato vedno upoštevati posameznikov in javni in-
teres zagotavljanja varnosti v cestnem prometu.
V postopkih ocenjevanja delazmožnosti, upravičenosti do upravlja-
nja vozil in udeležbe v prometu ter posesti in nošenja orožja lahko prihaja
do neskladja med tem, kako oseba ocenjuje svoje sposobnosti in lastnos-
ti, ter zahtevami teh aktivnosti. To lahko privede do etičnih in strokov-
nih dilem. Čeprav so obravnavanci samostojni in avtonomni v svojih odlo-
čitvah (Društvo psihologov Slovenije, 2019, čl. 1.2. in 1.3.), se psiholog
zaveda škode, ki bi jo lahko povzročila napačna uporaba psiholoških sredstev

247