Page 290 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Uvod
Vrsto etičnih dilem, s katerimi se srečujejo psihologi v policiji, v pomemb-
ni meri določata delovno mesto in njegova umeščenost v organizacijsko
strukturo. Ločimo tri tipična delovna mesta: (1) psiholog na policijski
upravi (regionalno) primarno skrbi za psihološko pomoč uslužbencev po-
licije (v nadaljevanju UP) na policijskih postajah in na upravi ter se po pot-
rebi vključuje v operativno delo; (2) psiholog v notranji organizacijski eno-
ti (npr. v specialni enoti) primarno skrbi za pripravo UP na operativno
delo; (3) klinični psiholog v ambulanti medicine dela izvaja ocenjevanje
psihične zmožnosti za delo na delovnih mestih, kjer se izvajajo policijska
pooblastila, ugotavlja psihopatološke odklone, vodi psihološke obravna-
ve ter zagotavlja konzultacije kolegom psihologom. Vsi psihologi: (a) so
vključeni v izvajanje izbirnih postopkov, ki vključujejo psihološko testi-
ranje ter zaposlitvene intervjuje, (b) v zagotavljanje psihološke pomoči in
svetovanja, (c) sodelujejo pri razreševanju težav v organizacijski klimi, (d)
izvajajo krizne intervencije in (e) strokovna usposabljanja. Navedene ak-
tivnosti niso regionalno omejene, kar pomeni, da psihologi delujejo na ce-
lotnem območju Republike Slovenije. Zdravniški in psihološki pregledi se
izvajajo centralizirano, kar pomeni, da so v ambulanto medicine dela na-
poteni UP iz cele Slovenije. Predstavljeni način delovanja psihološke služ-
be omogoča tako pogoje za izognitev kot za nastanek določenih etičnih
dilem (npr. dvojne vloge, zagotavljanje varovanja osebnih podatkov …).
Pregled literature pokaže, da obstajajo tipične etične dileme, s kate-
rimi se srečujejo psihologi v policiji in ki jih zasledimo tudi v našem okol-
ju. Zelig v raziskavi, v katero je bilo vključenih 56 izkušenih psihologov,
zaposlenih v organih pregona, in ki je bila opravljena leta 1984 (rezulta-
ti objavljeni leta 1988), ko je bila t. i. policijska psihologija še v povojih,
identificira šest področij etičnih dilem: (1) upoštevanje načela zaupnosti,
(2) konflikt med psihologovimi strokovnimi standardi in potrebami or-
ganizacije, (3) dvojni odnosi, (4) uporaba psihodiagnostičnih sredstev, (5)
neupoštevanje psihologovega strokovnega mnenja oz. usmeritev ter (6)
ostale etične dileme. Upoštevanje načela zaupnosti in dvojni odnosi sta
bili najpogosteje izpostavljeni področji etičnih dilem, s katerimi se sre-
čujejo policijski psihologi tudi v kasnejših raziskavah v različnih državah
(McCutcheon, 2011). Podobno je tudi v slovenski policiji.
Predvsem dvojni odnosi so tisti, ki lahko ovirajo zagotavljanje zaup-
nosti. Poleg tega je psiholog v policiji pooblaščena uradna oseba, ki ravna
po določbah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) (2013) in

288