Page 295 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.9 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v policiji

obvezan obvestiti le o začetku in zaključku nudenja psihološke pomoči
ter voditi statistiko obravnav. Brez soglasja UP o svojih ugotovitvah ob-
vesti vodjo enote, kjer je UP zaposlen, le v primeru, ko je ogroženo njego-
vo življenje ali življenje druge osebe.
Pri zagotavljanju transparentnosti se torej zdi temeljno, da psiholog
svojemu klientu (kdor koli to je) jasno pove, kakšna je njegova vloga v do-
ločenem postopku, ga seznani z načelom zaupnosti in navede tudi izje-
me, v katerih primerih je primoran to načelo prekiniti. Načelo zaupnosti
je vsekakor treba predstaviti UP, ko se vključijo v psihološko svetovanje in
v primeru vodenja razbremenilnega razgovora. Popolna transparentnost
je temelj zaupnega odnosa med psihologom in klientom, kjer narava dela
in organizacija predstavljata izzive ali celo omejitve pri zagotavljanju na-
čela zaupnosti oz. ohranjanju poklicne skrivnosti.
Jeni L. McCutcheon (2011) navaja, da je pomembno tudi to, da psi-
holog tekom supervizijskih in intervizijskih srečanj ohranja anonimnost
oseb, ki so vključene v obravnavo, hkrati pa je njegova dolžnost, da se po-
vezuje z drugimi strokovnjaki, zato da osebi zagotovi kar se da strokov-
no obravnavo. Najočitnejša dilema, ki se ji je zahtevno povsem izogniti,
je pretok informacij o UP med psihologi samimi. Večkrat je lahko namreč
v dobrobit posameznika, da si psihologi o določenih okoliščinah prime-
ra določenega UP med seboj izmenjajo informacije ali izkušnje, saj mu s
tem lahko zagotovijo boljšo obravnavo – npr. če bi bil zaradi istih težav
v obravnavi pri več psihologih. Hipotetično je namreč lahko UP hkrati v
obravnavi pri več psihologih zaradi iste težave, ne da bi to kdo od njih ve-
del. Izmenjava informacij v takšnih primerih omogoča izboljšati učinko-
vitost intervencije in jo pravilno usmeriti na način, da je za UP čim manj
škodljivih posledic – npr., predmet pogovora so le nujni vidiki in okoliš-
čine primera, identiteta osebe pa ostane zavarovana pred tistimi, ki je ne
obravnavajo. Kot izhaja iz člena 4.3. Kodeksa poklicne etike psihologov (Dru-
štvo psihologov Slovenije, 2019), si morajo psihologi v primeru strokov-
nih dilem tudi vzajemno pomagati. Hkrati je v členu 2.9. tega kodeksa na-
vedeno, da v primeru upravičene potrebe po razkritju podatkov iz dosjeja
obravnavanca psiholog lahko deli določene podatke posameznika, ven-
dar mora le-te smiselno omejiti in razkriti samo vsebine, ki so neposred-
no povezane s potrebo ali z zahtevo.

293