Page 292 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 292

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 zaposlitev na določeno delovno mesto ali za katerega je to priča-
                 kovalo delovno okolje.


                 Če UP zase realno ali nerealno manj ugodne posledice že vnaprej pri-
            čakuje, pogosto ni naklonjen obravnavi, zavzema negativistično odklo-
            nilno držo, zadržuje informacije ter jih podaja selektivno, kar vpliva na
            potek obravnave in rezultate. Po drugi strani je lahko v interesu UP, da
            s prikazovanjem ali z naglaševanjem zdravstvenih težav pridobi korist v
            delovnem razmerju (premestitev bližje domu, manj obremenjujoče delov-
            no mesto, omejitve pri delu, napredovanje, izognitev kazni zaradi disci-
            plinskih kršitev). Če poenostavimo, psiholog je v očeh UP nekdo, ki mu
            lahko koristi, ali nekdo, ki ga ovira. Problem nastane, če psiholog pod pri-
            tiskom ali v želji ugoditi pričakovanjem, bodisi UP bodisi svoji delovni or-
            ganizaciji, ne zmore delovati nevtralno ter avtonomno in v razreševanju
            stiske spregleda etične standarde.
                 Jeni L. McCutcheon (2011) navaja, da je pomembno, da pri svojem
            delu psihologi, zaposleni v policiji, (1) ohranjajo načelo zaupnosti, (2) s
            svojimi kolegi in klienti (UP in delodajalec) redno razpravljajo o omeji-
            tvah načela zaupnosti, (3) minimalizirajo možnosti zlorabe načela zau-
            pnosti (npr. tako, da ob napotitvi UP na izredni zdravniški pregled z de-
            lodajalcem delijo le nujne informacije, ostale pa izpustijo) in (4) načelo
            zaupnosti prekinejo le v primerih, ko je to neizogibno ali pa ko imajo za
            to primerno soglasje s strani obravnavane osebe. Včasih lahko pride do
            težav zato, ker zaposleni menijo, da je vse, kar povedo psihologu, zaupno
            in da bo ostalo med njima (npr. tudi v okviru rednega zdravstvenega pre-
            gleda, izbirnega postopka, obiska psihologa na enoti, na delavnicah, pre-
            davanjih itd.), dogovor pa se uradno sklene in podpiše le v psihoterapev-
            tskem odnosu. Avtorica navaja, da je zato z vsemi informacijami, ki jih
            pridobimo s strani zaposlenih, smiselno ravnati kot z zaupnimi. Tudi člen
            1.2. Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019)
            s podtočkami psihologa zavezuje k zaščiti zasebnosti obravnavanca.

                 Dvojne vloge in odnosi
            Psiholog, zaposlen v policiji ali na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ),
            se pri svojem delu pogosto srečuje z dvojnostjo odnosov oz. vlog. Dvojnost
            vlog najpogosteje izvira iz organizacije delovnih nalog psihologa tako
            na lokalni (selekcija, svetovanje, usposabljanje) kot na centralni ravni
            (krizne intervencije, preventivni programi), iz relativne pogostosti stika


            290
   287   288   289   290   291   292   293   294   295   296   297