Page 296 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Zaključek
Menimo, da imajo psihologi v slovenski policiji pogoje za avtonomno in
nepristransko delovanje ter posledično pogoje, da svoje delo opravlja-
jo skladno z vsemi standardi poklicne etike psihologov. Očitnih kršitev
Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) tako
nismo opazili, kar pa ne pomeni, da se vsak slej kot prej ne znajde v etič-
no kočljivi situaciji, ki od njega zahteva premislek in posvet. Past ravna-
nja po dobrem namenu in koristi za posameznika lahko hitro pripelje do
etične zagate, če že do kršitve ne.
Ko se pri delu srečujemo z etičnimi dilemami, je dobro, da pri reševa-
nju le-teh postopamo sistematično. Pri tem nam lahko pomagajo različni
modeli odločanja, med katerimi avtorji za delo psihologa v policiji pripo-
ročajo predvsem osemstopenjski model odločanja Coreya idr. (2007), ki je
sestavljen iz sledečih faz:

1. Prepoznavanje problema ali etične dileme.
2. Prepoznavanje potencialne težave.
3. Pregled aktualnih etičnih načel.
4. Poznavanje veljavne zakonodaje in predpisov.
5. Posvetovanje/pridobivanje drugega strokovnega mnenja.
6. Razmišljanje o možnih in verjetnih poteh ukrepanja.
7. Prepoznavanje posledic vseh možnih odločitev.
8. Izbira najboljše možnosti.

Corey in Troppetter (2009) predlagata nekoliko drugačen model, ka-
terega poimenovanje je sestavljeno iz akronima C.L.E.A.R., po katerem
mora psiholog, zaposlen v policiji, ob srečanju z etično dilemo pred spre-
jetjem določene odločitve upoštevati pet različnih premislekov:

1. Klinični premislek (angl. clinical consideration), kjer mora psiho-
log presoditi, ali sprejeta odločitev izboljša, dodatno zakompli-
cira ali pa ima nevtralne posledice na njegovo klinično delo.
2. Pravni premislek (angl. legal consideration), kjer se mora psiholog
zavedati pravne podlage in pravnih posledic določene odločitve.
3. Etični premislek (angl. ethical consideration), kjer mora psiholog
upoštevati etične standarde, ki so zapisani v Etičnem kodeksu
psihologov (APA).
4. Upravni premislek (angl. administrative consideration), pri kate-
rem mora psiholog premisliti, kakšne so njegove zadolžitve po

294