Page 341 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.12 ∙ etične vsebine pri delu psihologov, zaposlenih v zaporih

najbolj ogrožene. S tega vidika zapor predstavlja neke vrste zaščitni de-
javnik pri ohranjanju zdravja zaprtih oseb oz. zdravljenju različnih psiho-
fizičnih stanj in tako tudi pomembno prispeva k zaščiti javnega zdravja.
Te osebe v zapor pogosto pridejo v slabem psihofizičnem stanju. V zapo-
ru so deležne zdravniškega pregleda in rednega spremljanja, deležne so
ocene psihičnega stanja ter imajo možnost strokovne pomoči. Deležne so
rednega dnevnega ritma, z redno in s pestro prehrano. Ob vzpostavitvi
omenjenih mehanizmov si navadno psihofizično opomorejo.

Samomorilna ideacija

Zelo pomembno je, da so zaprte osebe z duševnimi težavami deležne in
imajo dostop do ustrezne, strokovne psihološke pomoči. Agresivnost v
avto- ali heteroobliki je stalni spremljevalec življenja v zaporu. Do hete-
roagresivnosti zavzemamo ničelno toleranco, izgredi so obravnavani kot
disciplinski prestopki, agresivne osebe izločene iz skupin zaprtih oseb
ipd. Posebno pozornost v zaporu posvečamo samomorilnemu in samo-
poškodovalnemu vedenju. Samomor predstavlja pomemben vzrok smrti
v zaporih. Varstvo pravice do življenja je pomembna moralna zaveza za-
poslenih v zaporu. V zaporih se držimo strategije preprečevanja samo-
morov, ki je bila vzpostavljena v letu 2003. Za vsako zaprto osebo se ob
sprejemu naredi ocena samomorilne ogroženosti, vzpostavljen je posto-
pek ukrepanja v primeru detekcije. V letu 2021 beležimo sedem poskusov
samomorov, 70 samopoškodb in štiri smrti zaradi samomora – skupaj to-
rej 81 dogodkov, kar je v primerjavi z letom 2020, ko smo takih dogodkov
zaznali 75, ter letom 2019, ko smo jih zaznali 64, postopna rast oz. pove-
čanje. Najpogostejša metoda samopoškodovalnega vedenja je rezanje (48
primerov). Po navedbah zaprtih oseb so razlogi za avtoagresivno vede-
nje zlasti občutki obupa, nemoči, osamljenosti in brezizhodnosti zaradi
odvzema svobode, poslabšanje odnosov s svojci ter medsebojni konflik-
ti z ostalimi zaprtimi osebami. Vzrok za občutke nemoči in obupa zapr-
te osebe pogosto vidijo v odločitvah sodišč ter zaporov. Zaprtim osebam
v stiski so nudili pomoč zavodski strokovni delavci (psihologi, pedago-
gi, socialni delavci in zdravstveno osebje), ki so poskušali v kritičnih tre-
nutkih posameznika usmerjati k rešitvi problema. Strokovni delavci so
se povezovali tudi z zunanjimi strokovnjaki (psihiatri in kliničnimi psi-
hologi), ki so zaprte osebe pregledali ali opazovali (Uprava za izvrševa-
nje kazenskih sankcij, 2022). Pri omembi te problematike pa ne smemo
spregledati gladovnih stavk, s katerimi zaprte osebe opozarjajo na oseb-

339