Page 383 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

preprost način vstopanja v stik z raziskovalno ekipo (v primeru
želje po pogovoru, pojasnilih, razbremenitvah) in navedeni re-
levantni, ažurni ter dostopni viri podpore, kamor se lahko ude-
leženec obrne, če je stiska prevelika. Podrobno tudi razdela, v
kakšnem času se mora raziskovalna ekipa odzvati na sporoči-
la udeležencev (npr. če sporočilo o stiski prejme na dela proste
dneve).

Zbiranje podatkov
Pri rekrutaciji udeležencev lahko pride do številnih etično občutljivih
situacij (Rosenthal, 1994). Pri opisovanju ciljev raziskave potencialnim
udeležencem lahko raziskovalec (nevede) pretirava, kaj bo raziskava do-
segla. S tem je povezana presoja o tem, ali ima raziskava dovolj veliko
vrednost, da upraviči čas, ki ga bo udeleženec namenil sodelovanju v njej.
Pridobivanje udeležencev je pomembno načrtovati tako, da je vzorec
reprezentativen za populacijo, na katero lahko posplošimo izsledke razi-
skave. Pridobivanje udeležencev naj bo torej čim bolj vključujoče in repre-
zentativno za širšo populacijo. Obenem pa morajo raziskovalci pozornost
nameniti tudi izločanju tistih udeležencev, ki bi jim raziskava lahko po-
tencialno škodovala. Zato je pomembno, da raziskovalni protokoli vsebu-
jejo opis postopka presejanja in merila, ki jih bodo raziskovalci uporabili
za vključitev ali izključitev oseb iz raziskave (Miller, 2003).

Upravičenost empirične raziskave
Glede na potencialna tveganja ob obremenjevanju udeležencev je eno
ključnih etičnih vprašanj v procesu načrtovanja raziskave nezadostna iz-
raba obstoječih podatkov, pri čemer so pogosto premalo izrabljene tudi
možnosti sekundarne analize podatkov raziskav, ki so bile že izvedene. V
procesu načrtovanja raziskave je tako v prvem koraku pomembno preso-
diti, ali je treba udeležence obremeniti z zbiranjem podatkov ali so nam
ustrezni podatki že na voljo drugje: v družboslovnih arhivih ali na dru-
gih javno dostopnih mestih (Malnar, 2010). Ena od takih javno dostopnih
1
baz je baza podatkov SHARE , pri kateri gre za mednarodni panelni nabor
podatkov več kot 140.000 posameznikov iz 20 evropskih držav in Izraela,
ki vključuje podatke o zdravju, socialno-ekonomskem statusu ter social-
nih in družinskih omrežjih. Prav tako med zadostnimi razlogi za izvaja-

1 Dostopno na naslovu: https://share-eric.eu/.

381