Page 384 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 384

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            nje raziskave ni to, da v »našem prostoru take raziskave ne obstajajo«. Tak
            razlog je smiseln, če obstajajo kulturne, družbene ali druge značilnosti,
            zaradi katerih predvidevamo nujnost take raziskave in drugačne rezulta-
            te. Replikacije raziskav ali njihovo prenašanje v druga okolja je bolje na-
            domestiti z ažurnimi metaanalizami. Če glede raziskovalnega problema s
            takšno sintezo podatkov dobimo relativno enoznačne metaanalitične re-
            zultate, preprečimo dodatno obremenjevanje udeležencev in lahko razi-
            skovalne vire usmerimo v še neraziskana področja.
                 Šele v kolikor po pregledu obstoječih podatkov presodimo, da ustre-
            zni podatki niso na voljo, je smiselno v raziskavo vključiti zbiranje empi-
            ričnih podatkov. Pri tem mora načrt rekrutacije udeležencev temeljiti na
            načelih avtonomije, spoštovanja oseb in dobronamernosti, ki zahteva, da
            raziskovalci minimizirajo možno škodo za udeležence, hkrati pa maksi-
            mizirajo koristi raziskave (Scott-Jones, 2000).


                 Koristi in tveganja
            Eno izmed osnovnih etičnih vodil raziskovanja v psihologiji je, da razisko-
            valec pred izvedbo raziskave natančno razmisli o koristih in morebitnih
            neugodnih posledicah za udeležence. Tveganje za povzročeno škodo ali
            neugodje mora biti minimalno, treba je zagotoviti načine preprečevanja
            oz. zmanjševanja negativnih posledic za udeležence. Sodelovanje v razi-
            skavi za udeležence predstavlja na nek način vdor v zasebnost (Malnar,
            2010). Glede na tematiko raziskave lahko to predstavlja dejavnik tveganja
            za povzročanje škode, saj raziskovanje občutljive tematike odpira bole-
            če vsebine. Primer tega ni le npr. izvedba intervjuja, v katerem se odprejo
            spomini na travmatične dogodke, temveč tudi izpraševanje o vsakdanjih
            praksah (npr. o tem, koliko sladkarij je nekdo pojedel v dnevu).
                 Sodelovanje v raziskavi je pogosto povod za introspekcijo, ki je v obi-
            čajnem življenju sicer ne bi bilo. Izpostavljenost udeleženca takšni situa-
            ciji ima lahko po eni strani škodljive posledice (npr., v primeru zaužitih
            sladkarij se poslabša samopodoba osebe). Po drugi strani lahko predsta-
            vlja priložnost za poglobljen pogovor s strokovnjakom ali pozitivno spre-
            membo navad, kar pa lahko prepoznamo kot korist, pridobljeno s sode-
            lovanjem v raziskavi. Asleigh E. Butler idr. (2018) so raziskovali izkušnje
            staršev, ki so jim zaradi različnih razlogov umrli otroci in so sodelova-
            li v raziskavi v zvezi s tem. Za udeležence je bilo sodelovanje v raziska-
            vi čustveno naporno, a je bila njihova splošna izkušnja pozitivna. Ven-
            dar lahko majhen del udeležencev (Taylor idr., 2010) doživi tudi negativne


            382
   379   380   381   382   383   384   385   386   387   388   389