Page 384 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

nje raziskave ni to, da v »našem prostoru take raziskave ne obstajajo«. Tak
razlog je smiseln, če obstajajo kulturne, družbene ali druge značilnosti,
zaradi katerih predvidevamo nujnost take raziskave in drugačne rezulta-
te. Replikacije raziskav ali njihovo prenašanje v druga okolja je bolje na-
domestiti z ažurnimi metaanalizami. Če glede raziskovalnega problema s
takšno sintezo podatkov dobimo relativno enoznačne metaanalitične re-
zultate, preprečimo dodatno obremenjevanje udeležencev in lahko razi-
skovalne vire usmerimo v še neraziskana področja.
Šele v kolikor po pregledu obstoječih podatkov presodimo, da ustre-
zni podatki niso na voljo, je smiselno v raziskavo vključiti zbiranje empi-
ričnih podatkov. Pri tem mora načrt rekrutacije udeležencev temeljiti na
načelih avtonomije, spoštovanja oseb in dobronamernosti, ki zahteva, da
raziskovalci minimizirajo možno škodo za udeležence, hkrati pa maksi-
mizirajo koristi raziskave (Scott-Jones, 2000).

Koristi in tveganja
Eno izmed osnovnih etičnih vodil raziskovanja v psihologiji je, da razisko-
valec pred izvedbo raziskave natančno razmisli o koristih in morebitnih
neugodnih posledicah za udeležence. Tveganje za povzročeno škodo ali
neugodje mora biti minimalno, treba je zagotoviti načine preprečevanja
oz. zmanjševanja negativnih posledic za udeležence. Sodelovanje v razi-
skavi za udeležence predstavlja na nek način vdor v zasebnost (Malnar,
2010). Glede na tematiko raziskave lahko to predstavlja dejavnik tveganja
za povzročanje škode, saj raziskovanje občutljive tematike odpira bole-
če vsebine. Primer tega ni le npr. izvedba intervjuja, v katerem se odprejo
spomini na travmatične dogodke, temveč tudi izpraševanje o vsakdanjih
praksah (npr. o tem, koliko sladkarij je nekdo pojedel v dnevu).
Sodelovanje v raziskavi je pogosto povod za introspekcijo, ki je v obi-
čajnem življenju sicer ne bi bilo. Izpostavljenost udeleženca takšni situa-
ciji ima lahko po eni strani škodljive posledice (npr., v primeru zaužitih
sladkarij se poslabša samopodoba osebe). Po drugi strani lahko predsta-
vlja priložnost za poglobljen pogovor s strokovnjakom ali pozitivno spre-
membo navad, kar pa lahko prepoznamo kot korist, pridobljeno s sode-
lovanjem v raziskavi. Asleigh E. Butler idr. (2018) so raziskovali izkušnje
staršev, ki so jim zaradi različnih razlogov umrli otroci in so sodelova-
li v raziskavi v zvezi s tem. Za udeležence je bilo sodelovanje v raziska-
vi čustveno naporno, a je bila njihova splošna izkušnja pozitivna. Ven-
dar lahko majhen del udeležencev (Taylor idr., 2010) doživi tudi negativne

382