Page 401 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

načela etičnega raziskovanja v psihologiji (Mustapha in Nketiah, 2021): (i)
tehtanje tveganj nasproti koristim, (ii) odgovornost, (iii) integriteto, (iv)
poštenost in pravičnost ter (v) spoštovanje človekovih pravic in dosto-
janstva. Zato je pomembno, da raziskovalci na področju psihologije pri
svojem delu dosledno spoštujejo etične kodekse in načela, poznajo delo in
pristojnosti obstoječih etičnih komisij ter se zavedajo svoje odgovornosti
zaradi neposrednega vpliva svojega dela tako na udeležence kot tudi na
stroko. Vsaka nekakovostno ali nekorektno zasnovana ali izvedena razi-
skava namreč predstavlja nezaželen prispevek k zmanjševanju ugleda in
vpliva stroke v javnosti (Malnar, 2011).
Nadalje pa ne smemo zanemariti niti družbenih razsežnosti razisko-
vanja na področjih morale, politike in ekonomije (Bridges, 1998). V razi-
skovalnem prostoru je moč zaznati premik od raziskovanja kot produk-
cije znanja in iskanja odgovorov na znanstvena vprašanja k raziskovanju
kot podjetniški dejavnosti oz. iskanju finančnih sredstev. Raziskoval-
ne ustanove so tako vse odvisnejše od pogodbenih raziskav, pridobiva-
nje projektov pa je ključno merilo uspešnosti raziskovalcev, pri katerih
pri raziskovanju posledično pogosto prevladajo kratkoročni eksistenci-
alni interesi (Malnar, 2011). Za izpolnjevanje etičnih standardov je zato
potrebna kritična refleksija osebne raziskovalne drže ter da raziskovalci z
raziskovalno integriteto prepoznajo še neodgovorjena raziskovalna vpra-
šanja in jih naslovijo z najprimernejšimi ter etično najbolj neoporečnimi
metodami raziskovanja.
Sklenili bi lahko, da so za zagotavljanje integritete in kakovosti razi-
skovanja, ne glede na uporabljene pristope, ključnega pomena samozave-
danje, refleksivnost, kontinuirano procesno soglasje ter etična ozavešče-
nost (Taquette in Borges da Matta Souza, 2022).

Literatura
Berthelsen, C. B., Grimshaw-Aagaard, S., in Hansen, C. (2018). Developing a
Guideline for Reporting and Evaluating Grounded Theory Research Stu-
dies (GUREGT). International Journal of Health Sciences, 6(1), 64–76.
Blades, C. A., Stritzke, W. G. K., Page, A. C., in Brown, J. D. (2018). The be-
nefits and risks of asking research participants about suicide: A meta-
-analysis of the impact of exposure to suicide-related content. Clinical
Psychology Review, 64, 1–12.
Bottesini, J. G., Rhemtulla, M., in Vazire, S. (2022). What do participants
think of our research practices? An examination of behavioural

399