Page 397 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 397

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

            statističnih pristopov, kot je npr. Bonferronijev popravek (Rosenthal,
            1994). Po drugi strani je temeljita izraba podatkov ne le smiselna, tem-
            več tudi etična, saj lahko raziskovalec na ta način pride do novih, zanimi-
            vih in pomembnih spoznanj, pri čemer so vložena sredstva, čas in napor s
            tem še toliko bolj upravičeni. V tem kontekstu Rosenthal (1994) tudi me-
            taanalitične raziskave, ki omogočajo bolj poglobljeno izrabo pridobljenih
            podatkov in s tem bolj utemeljeno sklepanje o preučevanih pojavih, vidi
            kot etični imperativ.
                 V fazi poročanja o rezultatih pomembno etično občutljivo situaci-
            jo predstavljata tudi samocenzura in zunanja cenzura, tj. neporočanje o
            rezultatih raziskave, ki npr. ne potrjujejo zastavljenih hipotez. Do tovr-
            stne cenzure lahko pride zaradi različnih interesov ali pritiskov (tudi v
            smislu možnosti znanstvenih objav), posledično pa se lahko na področju
            raziskovanja pojavijo pomembne pristranskosti. Navedeno je pomembno
            upoštevati tudi pri izvedbi metaanalitičnih raziskav, v katerih je ocenje-
            vanje prisotnosti pristranskosti na preučevanem področju omogočeno s
            statističnimi postopki, kot je npr. lijakasti diagram (angl. funnel plot).


                 Kvalitativno in kvantitativno raziskovanje
            Posebno pozornost velja nameniti vprašanju vnosa pristranskosti v iz-
            vedbo raziskave in analizo podatkov glede na način raziskovanja. Avtorji
            (Graham  idr.,  2006;  Thompson  in  Russo,  2012;  Taquette  in  Borges  da
            Matta Souza, 2022) opredeljujejo več občutljivih področij, vključno z zau-
            pnostjo in zasebnostjo, avtonomnostjo udeležencev in informiranim so-
            glasjem, dvojnimi vlogami, s prekomerno vpletenostjo ter politiko in z
            močjo različnih raziskovalnih pristopov. Razlika med temi v kvantitativ-
            nem in kvalitativnem raziskovanju je povezana s stopnjo interakcije med
            udeležencem ter raziskovalcem.
                 Če je kvalitativno raziskovanje pogosteje razumljeno kot etično
            vprašljivejše, kvantitativno daje večji občutek objektivnosti in neškodo-
            vanja udeležencem (Eide in Kahn, 2008). Pa vendar je tudi kvantitativ-
            no raziskovanje treba obravnavati kritično in preverjati njegovo etično
            ustreznost. Pri tem je ne glede na obliko raziskovanja pomembno pozor-
            nost posvečati tako procesom raziskovanja kot tudi občutenju udeležen-
            cev, ki je v kvantitativnih raziskavah pogosto zanemarjeno, saj je zaradi
            narave raziskovanja skoraj nemogoče preverjati vsa občutenja in se nanje
            ustrezno odzvati. Kvalitativno raziskovanje preko preverjanja razpolože-
            nja in razbremenitve ob zaključevanju individualnih pogovorov omogoča


                                                                              395
   392   393   394   395   396   397   398   399   400   401   402