Page 398 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

prav slednje (Omerov idr., 2013). Kvalitativno raziskovanje nadalje omo-
goča opolnomočenje sodelujočih v raziskavah, medtem ko je pri kvantita-
tivnih pristopih, zaradi oblike raziskovanja, opolnomočenja manj. Prav
tako se v nekaterih kvantitativnih raziskavah z ocenjevalnimi lestvicami
kompleksne fenomene precej redukcionistično naslavlja v obliki merjenih
postavk. To ni problematično le z vidika doživljanja udeležencev, temveč
tudi z vidika celostne obravnave določenih fenomenov.

Sodobna vprašanja in dileme

Spletno raziskovanje
Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov navaja, da sta »hiter tehnološki
razvoj in globalizacija prinesla nove izzive za varstvo osebnih podatkov«
(Uredba (EU) 2016/679, 6. odstavek), s tehnološkim razvojem in pridobi-
tvijo možnosti uporabe novih tehnologij pa se razvija in spreminja tudi
metodologija raziskovanja v družboslovnih vedah, vključno z raziskova-
njem v psihologiji. Na področju socialne psihologije so tako avtorji ugo-
tovili, da so raziskave, objavljene med letoma 2016 in 2018, v primerjavi
s tistimi, objavljenimi med letoma 2009 in 2011, vključevale večje vzor-
ce, obenem pa so pogosteje temeljile na zbiranju podatkov preko spletnih
platform in samoporočanju (Sassenberg in Ditrich, 2019).
Prehod na pretežno spletno obliko izvajanja raziskav (npr. spletne
ankete) je že sam po sebi etično vprašanje, ki vključuje številne vidike, kot
npr. ustreznost uporabe posameznih merskih instrumentov, omogočanje
zastavljanja vprašanj in preverjanje razumevanja obveščenega soglasja,
omogočanje razbremenitve udeležencev po zaključku sodelovanja v razi-
skavi, posredovanje kontaktnih podatkov raziskovalca udeležencem, be-
leženje in shranjevanje osebnih podatkov udeležencev itd. Izvedba razi-
skave s pomočjo spletne ankete v manjši meri omogoča vpogled v vedenje
udeležencev tekom sodelovanja v raziskavi. S tem se lahko pojavijo viš-
ja stopnja malomarnosti oz. nepozornega odzivanja udeležencev, slabše
upoštevanje navodil oz. nalog, posledično pa še slabša kvaliteta zbranih
podatkov in nižja veljavnost spoznanj (Maniaci in Rogge, 2014).
Spletno okolje hkrati prinaša tudi možnost povečane sledljivosti in
zmanjšane anonimnosti. Pri tem je še posebej problematičen zapis IP-na-
slova, saj je s to informacijo mogoče identificirati računalnik in s tem po-
gosto tudi udeleženca, kar še posebej veliko tveganje predstavlja v prime-
rih, ko gre za raziskovanje občutljivih tem (Malnar, 2010). Po drugi strani

396