Page 399 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

pa splet postaja vse bolj javni prostor, v katerem različne korporacije ope-
rirajo z veliko večjimi bazami podatkov, ki niso anonimni. Primer afere
Cambridge Analytica nakazuje obsežnost morebitne uporabe oz. zlorabe
na ta način pridobljenih podatkov z namenom vplivanja na javno mne-
nje in politično udejstvovanje posameznikov (Peruzzi idr., 2018). V zav-
zetosti za zagotavljanje etičnega delovanja raziskovalci tako tvegajo, da
bodo postali edina družbena institucija, ki ne more zlahka zbirati in ana-
lizirati podatkov iz spletnega okolja (Malnar, 2010). Zato se na tem mes-
tu odpira vprašanje, kako oblikovati načela etičnega raziskovanja v sple-
tnem okolju, da se to ne bi zgodilo, obenem pa bo raziskovalna dejavnost
v korist tako udeležencem kot tudi, skozi nova spoznanja, širši družbi.
V posebnem poglavju se naslavlja etične dileme in občutljivosti gle-
de uporabe spleta pri psihološkem delu, pri čemer so izpostavljene tudi
smernice Evropske zveze psiholoških združenj (European Federation of
Psychologists’ Associations – EFPA) glede tega.

Odprta znanost

Vprašljive prakse v raziskovanju, kot so npr. post hoc postavljanje hipotez,
torej po tem, ko so rezultati že znani (angl. hypothesizing after results are
known – HARKing), usmerjanje poteka raziskave in manipuliranje s po-
datki z namenom potrditve statistično značilne vrednosti (angl. p-hac-
king) (Bottesini idr., 2022; Wicherts, 2017) vodijo v pristranskost objavlje-
nih rezultatov, s tem pa k napačnim zaključkom o preučevanih fenomenih
(Siegel idr., 2021). Kot odgovor na opisano stanje, za katero se v literatu-
ri pojavljajo različna poimenovanja, kot npr. »revolucija verodostojnosti«
(angl. credibility revolution), »kriza ponovljivosti« (angl. replicability crisis)
ter »revolucija transparentnosti« (angl. transparency revolution), avtorji
predlagajo uporabo orodij odprte znanosti. Zato so bila razvita različna
orodja in platforme, ki naj bi nudila priložnost za izboljšanje kredibilno-
sti znanstvenih spoznanj in spodbujala nova spoznanja. Pri tem razisko-
valec nima vpliva na to, kdo, kdaj in s kakšnim namenom uporabi podat-
ke. Tako se tudi tu pojavljajo odprta vprašanja.
Z vidika etike v raziskovanju je ključnega pomena, da se potencialne
udeležence raziskave vnaprej obvesti, da bodo njihovi anonimizirani po-
datki na voljo drugim. Vendar bi lahko ta informacija vplivala na izsledke
raziskave. Če bi ob prejemu vabila za sodelovanje v raziskavi informaci-
ja o odprti dostopnosti anonimnih oz. anonimiziranih podatkov vpliva-
la na posameznikovo odločitev za sodelovanje v raziskavi, bi to namreč

397