Page 396 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

razumeli kot etično odločitev. Z vidika zagotavljanja veljavnosti
spoznanj pa je pomembno, da raziskovalec v nadaljnje zbiranje
podatkov, analizo in poročanje o rezultatih ne vnaša različnih
pristranskosti (npr. zaradi slabe informiranosti ali želje po po-
trditvi hipoteze) ter da uporabi relevantne statistične postopke
obdelave podatkov, ki bodo omogočili objektivno in znanstveno
utemeljeno zaključevanje.

Pristranskosti pri načrtovanju raziskave se lahko pojavijo tudi v vse-
binskem smislu, v okviru zasnove vprašalnika ali same oblike vprašanj.
Tovrstna pristranskost bi se pojavila, če bi npr. raziskovalec med množico
instrumentov za merjenje nekega pojava namenoma izbral točno tistega,
za katerega meni, da bo z njim (npr. zaradi slabših psihometričnih last-
nosti) lažje potrdil svoje predpostavke. Morebitne pristranskosti v načinu
oblikovanja vprašanj lahko vključujejo npr. izbiro sugestivnih vprašanj,
načrtovanje oblike vprašanj ali možnih odgovorov na način, za katerega
raziskovalec meni, da bo najverjetneje potrdil predpostavke, umik vpra-
šanj, za katere raziskovalec meni, da ne bi potrdila predpostavk, ipd. Na-
čini vnosa pristranskosti so tudi v tem pogledu številni in raznoliki, zato
sta ključnega pomena tako etična ozaveščenost raziskovalca kot tudi na-
tančna dokumentacija raziskovalnega procesa (skozi katero se lahko pre-
soja o objektivnosti sprejetih odločitev).
Tudi v fazi analize podatkov se pojavljajo možnosti vnosa pri-
stranskosti. Med najočitnejše in etično najspornejše bi lahko umestili
analizo podatkov, ki sploh niso bili empirično pridobljeni, tj. analizo po-
narejenih podatkov. Druge sporne prakse vključujejo izbris podatkov, ki
se ne skladajo s teorijo ali predpostavkami, denimo znanstveno neute-
meljeni načini ravnanja z osamelci (npr. odstranjevanje osamelcev, dok-
ler analiza ne poda želenega rezultata) ali izbira oz. odstranjevanje ude-
ležencev iz analize z namenom potrditve hipotez. Zanimivo pa je, da si
avtorji niso enotni glede vprašanja etične ustreznosti »vohljanja po po-
datkih« (angl. data snooping), ki se nanaša na iskanje povezav med podat-
ki brez v naprej predpostavljenih hipotez, z upanjem, da bomo našli kaj
zanimivega (Malnar, 2011). Meltzoff (2005, po Malnar, 2011) poudarja, da
je etično sporno predvsem prikazovanje naključnih odkritij kot potrditve
v naprej postavljenih hipotez. Obenem tovrstno iskanje povezav vpliva
na verjetnost odkritja statistično značilnih povezav, vendar pa je vplive
pristranskosti v takšnih primerih možno zmanjšati z uporabo ustreznih

394