Page 418 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 418

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            raziskav ni enotnih smernic na različnih fakultetah glede potrebnosti
            pridobitve informiranega soglasja s strani udeležencev na ustrezen na-
            čin, ki vsebuje vse potrebne elemente. To je še posebej problematično, ko
            se raziskovanja glasbenopsiholoških fenomenov lotevajo naravoslovno in
            tehnično usmerjeni raziskovalci. Je pa v zadnjih letih opaziti trend mul-
            tidisciplinarnega sodelovanja, kjer je psiholog vključen v raziskovalni tim
            in je zato upoštevanje etičnih standardov ustrezno.
                 V zvezi s hrambo in z ustreznim arhiviranjem podatkov se etične
            dileme pojavljajo predvsem na področju glasbene terapije, in sicer v zve-
            zi z ustreznim arhiviranjem posnetkov spletnih glasbenih terapij (Bates,
            2014; Dileo, 2021), ki so postale še posebej aktualne v času covida-19.
                 V zvezi z etičnimi načeli nediskriminatornosti in socialne pravič-
            nosti v glasbenopsihološkem raziskovanju naletimo na paradoks. Po eni
            strani so subjekti raziskav pogostokrat učenci s posebnimi potrebami, po
            drugi strani pa tem učencem ni omogočen enakovreden dostop do glas-
            benega šolanja v slovenskih javnih glasbenih šolah (Zadnik in Bajs, 2020).
            Tako je trenutno v presoji zakon o glasbenih šolah, saj naj bi bil diskrimi-
            natoren in naj ne bi ponujal enakih možnosti za vključevanje učencev s
            posebnimi potrebami (T. K. B., 2022).

                 Zaključek

            Na podlagi pregleda literature o etičnosti glasbenopsihološkega razisko-
            vanja lahko sklenemo, da temu področju zaenkrat še ni bila namenjena
            dovoljšna pozornost. Kljub temu da so etične dileme stalne spremljevalke
            na področju psihologije glasbe in da se glasbeni psihologi o njih preizpra-
            šujejo, pa ta tema do sedaj eksplicitno še ni bila nagovorjena. Po našem
            vedenju je edini glasbeni psiholog, ki je konkretno izpostavil to temati-
            ko, Sloboda (2005). To pa ne pomeni, da glasbenopsihološko raziskovanje
            ne sledi etičnimi standardom, pomeni le, da le-ti niso specifično vezani
            na področje glasbe, temveč sledijo splošnih etičnim načelom v razisko-
            vanju. Tako smo se pri pripravi prispevka zgledovali po dveh sorodnih
            znanstvenih disciplinah – glasbeni terapiji in glasbenem izobraževanju.
            Ker sta navedeni disciplini aplikativno naravnani, se tako glasbeni tera-
            pevti kot glasbeni pedagogi v svoji praksi vsakodnevno ukvarjajo z ra-
            znovrstnimi etičnimi dilemami, ki pa se navezujejo primarno na subjek-
            te (kliente/učence) in na etičnost uporabe glasbe pri delu z njimi. Pri obeh
            lahko zasledimo predvsem ukvarjanje z etičnimi dilemami, kako lahko z
            glasbo (preko terapije/izobraževanja) vplivamo na dobrobit posamezni-


            416
   413   414   415   416   417   418   419   420   421   422   423