Page 415 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.15 ∙ etične vsebine v glasbenopsihološkem raziskovanju

Če najprej začnemo z utemeljenostjo raziskovalnega vprašanja, se
slednje neposredno navezuje na vsebinsko etičnost raziskovanja glasbe
kot izjemno kompleksnega fenomena, ki zahteva poglobljeno glasbeno
znanje. Nemalokrat se zgodi, da so raziskovalna vprašanja, ki niso ute-
meljena na glasbenem predznanju raziskovalca, lahko preveč pavšalna in
celo z glasbenega vidika neustrezna. Če npr. raziskujemo učinke različnih
glasbenih zvrsti na blagostanje posameznika, moramo imeti ustrezno
predznanje s področja glasbenih zvrsti, polega tega pa moramo kontroli-
rati glasbene parametre (tempo, ritem, melodija, harmonija ipd.) izbranih
skladb, saj le-ti najtemeljneje vplivajo na blagostanje. Zavedati se mora-
mo, da se raziskovalno vprašanje vedno navezuje na določen znanstveni
kontekst in da bi bilo zaradi že omenjene kompleksnosti glasbe optimal-
no, da bi bila raziskovalna vprašanja postavljena s strani različnih znan-
stvenih disciplin. Npr., pri preučevanju Mozartovega učinka se je izkaza-
lo, da glasbena nevropsihologija k raziskovanju tega fenomena pristopa
popolnoma drugače kot socialna psihologija glasbe (Habe, 2016) in zato
so bili tudi znanstveni izsledki kontradiktorni. Najbolj multidisciplinar-
no se je preučevanja Mozartovega učinka lotila raziskovalna skupina Gor-
dona Shawja, po osnovni izobrazbi fizika, ki je k preučevanju omenjenega
fenomena povabil psihologe, glasbene pedagoge, matematike, računal-
ničarje in zdravnike (genetike, nevrologe). Celostna dognanja svoje raz-
iskovalne skupine inštituta M.I.N.D. na Univerzi Kalifornije v Irvinu je
strnil v knjigi Keeping Mozart in Mind (2000).
Kar se udeležencev tiče, je treba biti še posebej pazljiv, kadar raz-
iskujemo učinke glasbe na različne ranljive skupine. V zadnjem času je
to pogost trend, saj je glasba eno izmed najučinkovitejših orodij inkluzi-
je (Habe in Sicherl Kafol, 2020; Odena, 2014), ki pripomore k celostnemu
blagostanju človeka (Habe, 2020). Še posebej etično vprašljivo je, kadar
vključujemo posameznike, ki se zase ne morejo odločati sami (npr. posa-
mezniki s težkimi razvojnimi motnjami), vendar pa so ravno pri teh učin-
ki glasbe posebej izraziti in jih je zato treba raziskovati. Tovrstne etične
dileme se še posebej pojavljajo na področju glasbene terapije. Drugi etič-
ni izziv lahko vidimo pri preučevanju različnih psiholoških fenomenov
na populaciji študentov glasbe, ki so na nek način »prisiljeni« v sodelova-
nje, saj to spada med njihove študijske obveznosti. Pri tem lahko njiho-
va nižja stopnja motiviranosti za reševanje vpliva na zanesljivost rezulta-
tov in na (težjo) posplošljivost rezultatov na splošno populacijo poklicnih
glasbenikov. Pogosto preučevane ranljive skupine so še nedonošenčki,

413