Page 416 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

starostniki z demenco, avtisti, kjer je treba biti pozoren na to, da lahko
določena zvrst glasbe prinaša tudi negativne učinke na njihovo počutje.
Največ etičnih dilem na področju psihologije glasbe se pojavi na po-
dročju metodologije. Glasba je namreč zelo kompleksen, dinamičen feno-
men, ki ga težko raziskujemo v laboratorijskih pogojih, kjer bi lahko kon-
trolirali različne dejavnike vpliva, če pa jo izvajamo v naravnem okolju,
je prisotnih veliko dejavnikov, ki vplivajo na rezultate. Neredko se zgodi,
da v znanstveno-raziskovalnih objavah opazimo, da znanstveno-razisko-
valni načrt ni bil dovolj natančen in da znanstveno-raziskovalni sklepi
niso dovolj utemeljeni. Drugi problem je uporaba psiholoških vprašalni-
kov, katerih konstruktna veljavnost ni bila preverjena in se tako lahko
vprašamo, kakšna je vrednost takšne raziskave. Na tem mestu velja ome-
niti, da metodološka kakovost raziskav izjemno niha glede na strokovni
profil raziskovalca. Če je osnovna izobrazba glasbenega psihologa psiho-
loška, potem je raziskava občijano metodološko trdna. Če pa je muzikolo-
ška ali kakšna druga, pa je treba biti pri tem vidiku še posebej previden.
Transparentnost raziskav se neposredno navezuje na metodološko
področje. Nemalokrat se zgodi, da metodološki del ni opisan dovolj na-
tančno, proces izvedbe raziskave ni dovolj transparenten, zato je dolo-
čeno raziskavo težko replicirati. Znotraj transparentnosti raziskav bi iz-
postavili tudi raziskave vplivov glasbe na področju medijev, kjer namen
raziskave udeležencem najpogosteje ni predstavljen, izsledki pa se upora-
bljajo večinoma s ciljem podzavestnega vplivanja na posameznike, bodisi
v radijskih bodisi TV-reklamah bodisi v okviru različnih političnih kam-
panj (North in Hargreaves, 2012). Po načelih klasičnega in inštrumental-
nega pogojevanja je uporabnikom na nek način vsiljeno vedenje, ne da bi
se tega sploh zavedali. Gre za premišljeno manipulacijo na podlagi pri-
marnih čustvenih odzivov na določeno glasbo, ki se izrabi za pogojevanje
všečnosti določenega izdelka/kampanje.
Pri preučevanju glasbe je treba biti pozoren tudi na izredne razme-
re, ki niso tako zelo redke. Kontekst raziskovanja in značilnosti poskus-
ne osebe lahko pomembno vplivajo na valenco učinkov glasbe. Na to smo
opozorili že pri eni od prejšnjih točk, ko smo govorili o izboru udeležen-
cev, ki so pogostokrat ranljive skupine. Glasba je izjemno močen asocia-
tivni dražljaj, ki lahko poskusno osebo spomni na neko travmatično do-
živetje ali pa s svojimi glasbenimi značilnostmi (tempo, ritem, dinamika,
glasnost, melodija, harmonija ipd.) izzove neprijetna fiziološka stanja.
Naj izpostavimo primer: glasba rave je na splošno dolgo časa veljala za

414