Page 419 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.15 ∙ etične vsebine v glasbenopsihološkem raziskovanju

ka. To pa je vprašanje, ki človeštvo spremlja že do samih začetkov človeš-
ke civilizacije. Etika in glasba sta namreč neločljivo prepleteni; zvok in
glasba se s svojimi vibraciji neposredno dotikata človeškega bitja in vpli-
vata na njegovo celostno blagostanje (telesno, čustveno, miselno, duhov-
no), zato ni vseeno, na kakšen način in v kakšnem kontekstu uporablja-
mo glasbo v različne namene. Prepogostokrat namreč pozabimo, da so
lahko učinki zvoka in glasbe za posameznika ne samo blagodejni, tem-
več tudi škodljivi, in da se da z glasbo tudi manipulirati, kar je etično zelo
vprašljivo. Marketinški aparat in z njim celoten glasbeni medijski svet sta
močno podvržena manipuliranju z glasbo, kar je etično sporno. Tako lah-
ko z glasbo preko mehanizmov klasičnega in inštrumentalnega pogojeva-
nja spodbujamo »programirano« vedenje posameznika – zaradi všečnosti
glasbe se lahko odloča za stvari/ljudi, ki niso stvar njegove zavestne iz-
bire, temveč podzavestne pogojenosti z všečnim glasbenim dražljajem. V
zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi vprašanju etične upora-
be spletnih medijev.
Avtorici meniva, da bo prihodnost prinesla še več etičnih dilem na
področju glasbenopsihološkega raziskovanja, saj se zvok in glasba čedalje
pogosteje uporabljata kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Prav tako
se opaža trend, da k preučevanju glasbenopsiholoških vsebin pristopa če-
dalje več znanstvenih disciplin, zato bo treba biti pozoren tako na vsebin-
ske kot metodološke vidike etičnosti.

Literatura
Allsup, R. E., in Westerlund, H. (2012). Methods and situational ethics in
music education. Action, Criticism & Theory for Music Education, 11(1),
124–148.
Baker, F., in Bor, W. (2008). Can music preference indicate mental health sta-
tus in young people? Australasian Psychiatry, 16(4), 284–288.
Bates, D. (2014). Music therapy ethics »2.0«: Preventing user error in techno-
logy. Music Therapy Perspectives, 32(2), 136–141.
Bates, D. (2015). Ethics in music therapy. V B. L. Wheeler (ur.), Music therapy
handbook (str. 64–75). Guilford Publications.
Björk, C., in Juntunen, M.-L. (2019). Ethical considerations on conducting re-
search about music teaching in primary schools: A virtue ethics approa-
ch. European Journal of Philosophy in Arts Education, 2(4), 61–110.
Bowman, W. (2012). Practices, virtue ethics, and music education. Action,
Criticism & Theory for Music Education, 11(2), 1–19.

417