Page 417 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.15 ∙ etične vsebine v glasbenopsihološkem raziskovanju

glasbeno zvrst, ki vpliva na telo kot negativni stresor zaradi svojega hi-
trega tempa (Palamar idr., 2015), vendar pa je zadnje čase čedalje večje
število raziskav, ki potrjujejo pozitiven vpliv te glasbe na duševno zdravje
mladostnikov (Cannon in Greasly, 2021). Zaenkrat še nismo zasledili razi-
skave, kjer bi bil predviden ustrezen protokol obravnave v kriznih razme-
rah, ki pa bi bil še kako tehten in potreben.
Kompetence izvajalcev raziskave predstavljajo etični izziv na dveh
ravneh; naj najprej omenimo vsebinsko kompetentnost, ki smo ji sicer že
namenili pozornost v prejšnjem odstavku. Preučevanje glasbenih feno-
menov zahteva dobro poznavanje glasbe in populacije glasbenikov. Po-
gostokrat na vsebinsko nekompetentnost naletimo npr. pri preučevanju
glasbenih preferenc, kjer zaradi nedovoljšnega poznavanja značilnos-
ti določenih zvrsti prihaja do napačnih posplošitev. Dolga leta je velja-
lo, da naj bi heavy metal in rap spodbujala antisocialno vedenje, vendar
pa gre večinoma za korelacijske raziskave, iz katerih ne moremo sklepati,
da je poslušanje navedene glasbe vzrok za tovrstno vedenje (Baker in Bor,
2008). Sodobna spoznanja nevroznanosti so na področju učinkov glasbe
heavy metal pokazala, da naj bi tovrstna glasba delovala kot pozitivni ka-
talizator, v smislu zdravega načina procesiranja jeze (Sharman in Dingle,
2015). Po drugi strani pa se je favoriziralo klasično glasbo (Shaw, 2000). V
tem oziru je manjkalo temeljno muzikološko znanje, ki bi preprečilo la-
ična posploševanja. Na ta način se je izrabil tudi Mozartov učinek, ki je
postal pravi popularni marketinški fenomen, saj se je Mozartovo glasbo
»predpisovalo« za boljšo koncentracijo, večjo kreativnost, večjo umirje-
nost, za spodbujanje inteligentnosti … Dejansko pa se Mozartov učinek
nanaša zgolj na nevrološki fenomen vpliva Mozartove sonate za dva kla-
virja v D-duru K.448 na prostorsko-časovno sklepanje (Habe, 2016). Raz-
iskovalec na glasbenopsihološkem področju mora biti torej dobro vsebin-
sko podkovan z glasbenim predznanjem. Po drugi strani pa se še vedno
zgodi, da v raziskavah psihološke teste uporabljajo posamezniki, ki za to
niso kompetentni oz. nimajo ustreznega dovoljenja za uporabo predlaga-
nih inštrumentov.
V zvezi s časovnim potekom izvedbe raziskave običajno ni večjih
etičnih dilem. Opozorili bi le, da primanjkuje longitudinalnih raziskav,
ki so še posebej dragocene pri preučevanju razvoja glasbenih sposobnos-
ti, glasbenega talenta, glasbenih kompetenc.
Za varstvo osebnih podatkov je na glasbenopsihološkem področju
običajno ustrezno poskrbljeno. Morda le v okviru izvedbe magistrskih

415