Page 44 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Po drugi strani se zdi, da internalizma vendarle ne moremo kar tako
odpisati, saj med prepričanji in ravnanjem očitno obstaja tesna vez, o če-
mer nenazadnje priča Festingerjeva (1957) teorija kognitivne disonance,
v skladu s katero je napetost med prepričanji, vrednotami ali stališči po
sebi motivirajoča, kar pomeni, da bo oseba, ki se znajde v miselnem kon-
fliktu, le-tega skušala odstraniti. Tipične ilustracije Festingerjeve teorije
se navezujejo ravno na primer kadilca (Metin in Metin Camgoz, 2011): ta
lahko konflikt med prepričanjema p (zdravje je zaželeno) in p (kajenje
1 2
je škodljivo) ter navado p (kadim) zmanjša ne le tako, da preneha kaditi,
3
pač pa tudi tako, da zanika p (v skrajnih primerih tudi p , denimo: »Kaj
2 1
mi bo zdravo življenje, če ne smem uživati!«) ali da vstavi nov kognitivni
element p , ki sprosti napetost (npr.: »Trenutno je izpitno obdobje, in če
4
neham kaditi, bom padel letnik.«).
Kognitivna disonanca in sorodni mehanizmi lahko igrajo ključno
vlogo pri opravičevanju nemoralnega ravnanja v odnosu do okolja, živali
in soljudi (Grušovnik, 2012; 2016, str. 119–154; 2020a, str. 205–242), racio-
nalizacijske strategije moralnih vršilcev pa lahko zajemajo v uvodu obrav-
navano moralno relativizacijo.

Sklepna misel: moralna vzgoja

V zadnjem desetletju se povečuje zanimanje za etiške vsebine tako v okvi-
ru strok kot s strani širše javnosti. Morda se nam s tem zastavi vpraša-
nje moralne vzgoje in izobraževanja. Filozofska literatura (Šimenc, 2017;
Gutmann, 2003) v tem pogledu svari, da slednja v liberalnih demokraci-
jah ne sme biti indoktrinacija v obstoječ sistem vrednot, saj bi to vodilo
v slepo družbeno reprodukcijo. Nasprotno, temeljiti mora na kritičnem
razmišljanju moralnih vršilcev, ki so seznanjeni z osnovami etiške refle-
ksije in so vsled tega sposobni izoblikovati lastne sodbe, temelječe na uvi-
du v strukturo moralne situacije.
Dodajmo še, da je za etiško refleksijo vse nujnejše poznavanje osnov-
nih metod pristopov, kot je, denimo, kritična diskurzivna analiza, ki s po-
močjo raziskovanj konceptov razkriva sicer prikrite strukture ideološke
dominacije. Težava moralnosti danes namreč niso samo – ali sploh – me-
dosebni odnosi, saj se soočamo z relativno malo neposredne brutalnosti,
pač pa strukturno nasilje, ki rezultira v izrabljanje soljudi, živali in okolja.

42