Page 43 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

378): »Zato človek – zavest nikoli ne sovpada s seboj, je svoja lastna mož-
nost, svoj lastni projekt (dobesedno: vrženost naprej), ki ni le načrt, am-
pak tudi začetek dejanja. Se pravi: človek ni tisto, ker je, oziroma je tisto,
kar še ni, skratka: dvosmiselnost in paradoks.«

Moralna motivacija

Za vsako svobodno ravnanje, ki je predpostavka moralnosti, je ključna
motivacija. Vprašanje motivacije za moralno ravnanje je tako ključna
komponenta moralnih teorij, predstavlja pa točko, v kateri se filozofske
refleksije močno približajo psihologiji, sociologiji in drugim družboslov-
nim vedam. Vprašanje moralne motivacije lahko sicer deloma povežemo
z izvori moralnosti, v filozofski teoriji pa sta med glavnimi pozicijami, ki
se ukvarjajo s tem vprašanjem, internalizem in eksternalizem, opisujeta
pa odnos med prepričanji in ravnanjem.
Prvi trdi, da so prepričanja inherentno povezana z vedênjem. Zgo-
dovinsko gledano je njegov najvidnejši predstavnik Sokratov intelektua-
2
lizem. V skladu s to pozicijo nihče slabega ne dela hote (prim. Prot. 352c) ,
pač pa iz nevednosti, ker torej nima pravilnih prepričanj. V nasprotju s
tem eksternalizem trdi, da pravilna moralna prepričanja niso zadostni
razlog za ravnanje. Posameznik ima lahko vsa prepričanja pravilna, pa
kljub temu ravna nemoralno, in sicer zato, ker mu manjka ustrezna vo-
lja. Zgodovinsko gledano je najznamenitejši primer tega stališča Aristo-
telova etika, ki manko ravnanja kljub prepričanjem pojasnjuje s pojmom
akrazije oz. »neobvladanosti« ali šibkosti volje (NE VII.3).
Razliko med obema stališčema lahko ponazorimo s primerom kadil-
ca, ki se sicer zaveda škodljivosti svoje navade. Medtem ko bi eksterna-
list trdil, da ima kadilec vsa ustrezna prepričanja, a mu manjka energije
oz. volje za ravnanje, bi internalist zagotavljal, da videzu navkljub kadilec
vendarle ne ve zares, da je kajenje zanj v tem trenutku škodljivo, saj mor-
da misli, da je še zmeraj bolje, če zdaj prižge cigareto, kot da se sooča z iz-
jemno neprijetnimi odtegnitvenimi simptomi.
Osnovna težava internalizma je v tem, da najde pojasnitev za vsak
primer opustitve moralnega ravnanja, saj lahko zmeraj reče, da oseba ni
ravnala zato, ker pač ni imela ustreznih prepričanj: s tem ta pozicija krši
načelo ovrgljivosti, ki je po Karlu Popperju pogoj znanstvenosti trditev.
2 Platonova dela se citirajo po standardizirani Stephanusovi paginaciji; zapis biblio-
grafske enote v skladu z APA je v razdelku »Seznam kratic« na koncu poglavja.

41