Page 484 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

o samomoru, kako se pripraviti na svetovalno delo v spletnem
okolju s potencialno samomorilno ogroženim klientom, kako
postopati ob potencialni identifikaciji samomorilno ogroženih
udeležencev spletne raziskave ter kako ravnati ob identifikaciji
problematičnega članka, ki poroča o samomoru.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilne
misli, raziskovanje, zaupnost

Uvod
Samomorilno vedenje je kompleksen individualni in družbeni fenomen
(Leenaars, 2004), k naslavljanju katerega je treba pristopati celostno in
na različnih ravneh delovanja (van der Feltz-Cornelis idr., 2011). Poleg
kompleksnosti se ob samomorilnem vedenju pogosto odpirajo tudi različ-
na eksistenčna vprašanja in močni čustveni odzivi, kar ne velja le za upo-
rabnike psiholoških (ali drugih pomagajočih) intervencij, temveč tudi za
strokovnjake in znanstvenike, ki delajo na tem področju. Občutljivost te
teme je razvidna tudi v etičnih, moralnih, proceduralnih in tudi zakon-
skih okvirjih, ki veljajo na eni strani za raziskovalne, na drugi strani pa
strokovne prakse.

Osrednji del

V Sloveniji smo v zadnjih 20. letih beležili trend upadanja smrti zaradi sa-
momora, kar je spodbuden podatek. Vendar je količnik samomora (šte-
vilo umrlih na 100.000 prebivalcev) pri nas še vedno nad evropskim in
svetovnim povprečjem in znaša za leto 2021 20,5 (Nacionalni inštitut za
javno zdravje, 2022). Tako visok količnik je indikator, da je duševno zdrav-
je pri nas še vedno pereča tema. Namreč, če številu smrti zaradi samomo-
ra prištejemo še število ljudi, ki so samomor poskušali (teh je po nekate-
rih ocenah vsaj dvajsetkrat več) in posledice svojcev, ki nekoga izgubijo
(konzervativna ocena je, da vsaj šest oseb ob samomoru doživi hude ne-
gativne posledice (Shneidman, 1973)), tragedija samomorilnega vedenja
vsakoletno doleti več kot 10.000 ljudi pri nas. Pri tem nismo upoštevali
še vseh ostalih, ki so v stiskah pomislili na samomor kot izhod iz situacije
(npr., približno ena tretjina najstnikov je to že pomislila (Carli idr., 2014)).
Epidemiološki podatki kažejo na resnost te teme. To pa je še posebej
relevantno za delo psihologov ne glede na delovno področje, saj se ti sre-
čujejo z zelo različnimi ljudmi v stiskah. Na eni strani si zato želimo, da bi

482