Page 485 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

imeli dovolj kompetenc za strokovno ravnanje ob teh situacijah, na drugi
pa, da bi to tudi implementirali v skladu z etičnimi standardi.

Naslavljanje etike v suicidologiji
Etičnih dilem je pri strokovni obravnavi samomorilnega vedenja veli-
ko. To so namreč situacije, kjer težko enoznačno opredelimo »pravilne in
napačne« prakse. Vendar se kljub evidentni povezanosti samomorilne-
ga vedenja z različnimi vidiki etike to ne odraža nujno v znanstveni ali
strokovni literaturi. Večina člankov ali poglavij s področja suicidologije
se namreč le v manjšem delu dotika preučevanja etike in samomorilne-
ga vedenja.
V izbranih mednarodnih in slovenskih učbenikih o samomorilnem
vedenju (Roškar in Videtič Paska, 2021; Wasserman, 2021; Maris idr.,
2000; O‘Connor idr., 2011; Nock, 2014; Hawton, 2005; Hawton in van He-
eringen, 2000) se večina poglavij, ki pišejo o etiki, loteva pravne ali druge
ureditve evtanazije ali samomora z zdravniško pomočjo. Nekaj poglavij
sicer naslavlja etična vprašanja, vezana na raziskovalne prakse ali ukre-
panje v primeru stisk, vendar so te vsebine v manjšini.
Podobno so ugotovili v bibliometrični analizi petletnega obdobja ob-
jav med letoma 2006 in 2010 (Goldblatt idr., 2012) v treh glavnih revijah
s področja suicidologije (Crisis: The Journal of Crisis Intervention and Suici-
de Prevention, Archives of Suicide Research in Suicide and Life-Threatening Be-
haviour). V tem času je bilo manj kot 0,7 % objavljenih člankov usmerjenih
v tematiko etike. Razlogi za to so lahko nezadostno financiranje področ-
ja, stigma, osebno nelagodje ob preučevanju teh vsebin, pomanjkanje oza-
veščenosti o etičnih problemih ali manko humanističnih, družboslovnih
znanosti v predominantno psihiatrično, kliničnopsihološko ali biomedi-
cinsko obarvani suicidologiji (Goldblatt idr., 2012).
Tak manko je že sam po sebi (etično) problematičen, saj šibi kakovost
dela strokovnjakov. Neprepoznavanje etično občutljivih situacij je lahko
slepa pega pri našem strokovnem delu, zato lahko kakšne intervencije ali
raziskave izvajamo strokovno slabše, kot če bi se s to temo več ukvarja-
li. Pogosto se etičnih dilem tudi ne naslavlja širše v sistemih (npr. sistem
zdravstvenega varstva, šolski sistem). Nekaj teh vsebin bomo naslovili v
nadaljevanju poglavja.

483