Page 485 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 485

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

            imeli dovolj kompetenc za strokovno ravnanje ob teh situacijah, na drugi
            pa, da bi to tudi implementirali v skladu z etičnimi standardi.


                 Naslavljanje etike v suicidologiji
            Etičnih dilem je pri strokovni obravnavi samomorilnega vedenja veli-
            ko. To so namreč situacije, kjer težko enoznačno opredelimo »pravilne in
            napačne« prakse. Vendar se kljub evidentni povezanosti samomorilne-
            ga vedenja z različnimi vidiki etike to ne odraža nujno v znanstveni ali
            strokovni literaturi. Večina člankov ali poglavij s področja suicidologije
            se namreč le v manjšem delu dotika preučevanja etike in samomorilne-
            ga vedenja.
                 V izbranih mednarodnih in slovenskih učbenikih o samomorilnem
            vedenju (Roškar  in Videtič Paska, 2021; Wasserman, 2021; Maris idr.,
            2000; O‘Connor idr., 2011; Nock, 2014; Hawton, 2005; Hawton in van He-
            eringen, 2000) se večina poglavij, ki pišejo o etiki, loteva pravne ali druge
            ureditve evtanazije ali samomora z zdravniško pomočjo. Nekaj poglavij
            sicer naslavlja etična vprašanja, vezana na raziskovalne prakse ali ukre-
            panje v primeru stisk, vendar so te vsebine v manjšini.
                 Podobno so ugotovili v bibliometrični analizi petletnega obdobja ob-
            jav med letoma 2006 in 2010 (Goldblatt idr., 2012) v treh glavnih revijah
            s področja suicidologije (Crisis: The Journal of Crisis Intervention and Suici-
            de Prevention, Archives of Suicide Research in Suicide and Life-Threatening Be-
            haviour). V tem času je bilo manj kot 0,7 % objavljenih člankov usmerjenih
            v tematiko etike. Razlogi za to so lahko nezadostno financiranje področ-
            ja, stigma, osebno nelagodje ob preučevanju teh vsebin, pomanjkanje oza-
            veščenosti o etičnih problemih ali manko humanističnih, družboslovnih
            znanosti v predominantno psihiatrično, kliničnopsihološko ali biomedi-
            cinsko obarvani suicidologiji (Goldblatt idr., 2012).
                 Tak manko je že sam po sebi (etično) problematičen, saj šibi kakovost
            dela strokovnjakov. Neprepoznavanje etično občutljivih situacij je lahko
            slepa pega pri našem strokovnem delu, zato lahko kakšne intervencije ali
            raziskave izvajamo strokovno slabše, kot če bi se s to temo več ukvarja-
            li. Pogosto se etičnih dilem tudi ne naslavlja širše v sistemih (npr. sistem
            zdravstvenega varstva, šolski sistem). Nekaj teh vsebin bomo naslovili v
            nadaljevanju poglavja.





                                                                              483
   480   481   482   483   484   485   486   487   488   489   490