Page 488 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

zanjo najoptimalnejšo odločitev. Pri tem se postavi kar nekaj etično rele-
vantnih vprašanj (Saigle idr., 2017):

– Izključevanje ranljivih skupin iz raziskav onemogoča kredibilno
sklepanje o učinkovitosti intervencij, ki so namenjena tem sku-
pinam, kar prispeva k strukturni pristranosti stroke.
– Zaradi kompleksnosti ocenjevanja samomorilnega vedenja je
težko zelo zanesljivo in natančno opredeliti, kdo je samomoril-
no ogrožen in kdo ne (še posebej, če to izvedemo le na podlagi
psiholoških vprašalnikov).
– Dajanje soglasja za sodelovanje v stanju hude samomorilne sti-
ske poraja dvome v zmožnost informiranega premisleka.
– Pravica udeležencev, da se tekom izvajanja izločijo iz raziskave,
morebiti lahko poslabša njihovo stanje. Take udeležence je težje
spremljati in jim nuditi vso potrebno podporo.
Pogosto je prepričanje, da je sodelovanje v raziskavah za udeležence
slabo. Tak vpliv naj bi bil neposreden (torej ga povzroči samo sodelovanje
v raziskavi) ali posreden (npr. ker zaradi tega udeleženec z zakasnitvijo
dobi ustrezno podporo). Vendar omejeno število raziskav na tem podro-
čju kaže, da takšna prepričanja ne držijo. Npr., Dazzi idr. (2014) so ugoto-
vili, da se samomorilne ideacije niso povečale po vključenosti udeležen-
cev v raziskavo. Vendar strokovnjaki s tega področja opozarjajo tudi, da
moramo o doživljanju udeležencev izvedeti še več (npr. preko kvalitativ-
nih raziskav) in biti pozorni na odnos med ideacijami in poskusi. Nekate-
re raziskave oz. smernice zagovarjajo, da je lahko sodelovanje v raziska-
vah dobrodošlo ne le za znanost, ampak tudi za ranljivo osebo, tudi zaradi
občutka opazovanosti in dodatnih možnostih pogovora o lastni stiski.
Nenazadnje se tudi med raziskovalcem in udeležencem lahko splete do-
ber odnos, ki je v primeru samomorilne ogroženosti najključnejši preven-
tivni dejavnik.
Tudi izvajanje znanstveno najrigoroznejših randomizirano kontrol-
nih raziskav (angl. randomized controlled trials – RCT) je lahko izziv z vidi-
ka etike. Že zaradi redkosti samomorilnega vedenja je težko dosegati sta-
tistično pomembne rezultate, ko se primerja intervencijske in kontrolne
skupine. Veliko je tudi izpraševanj, kakšne naj bodo dolžine intervencij,
merski inštrumenti in kako togi naj bodo protokoli znotraj intervencij.
Prav tako je pri določanju kontrolnih skupin veliko možnosti za zava-
janje ali celo zamik učinkovitejših intervencij, četudi se te določajo kot
običajne obravnave. Na področju preprečevanja samomorilnega vedenja

486