Page 486 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Etika pri raziskovanju samomorilnega vedenja
Etične dileme so lahko na eni strani povezane z neposrednim delom s kli-
entom oz. z izvajanjem javnozdravstvenih intervencij ali, na drugi, z raz-
iskovalnim delom na področju samomorilnega vedenja (ki vključuje tudi
razvoj intervencij za preprečevanje). Pri preučevanju samomorilnega ve-
denja obstaja nekaj specifičnih z etiko povezanih področij.
Glavni fokus raziskovanja suicidologije do danes je bil osredotočen
na epidemiološke raziskave (raziskave dejavnikov tveganja in varovalnih
dejavnikov, ki vplivajo na samomorilno vedenje), (nevro)biološke raziska-
ve (genetske in raziskave slikanja možganov) in intervencijske raziska-
ve (raziskave učinkovitosti intervencij ali terapevtskih pristopov) (Hjel-
meland in Knizek, 2011). To je problematično tudi z etičnega vidika, saj
se nekatera področja preučevanja (npr. osebno doživljanje, razumevanje)
niso naslavljala dovolj pogosto. Verjetno zaradi omejenega fokusa razi-
skave nezadostno naslavljajo vso kompleksnost tega fenomena. Da je sle-
dnjih manj, je razvidno tudi, če kvantiteto raziskav o samomorilnem ve-
denju primerjamo s kvantiteto tistih, povezanih z drugimi vzroki smrti.
Prav tako lahko v ozadju fokusa preučevanja samomora razberemo
stališča raziskovalcev ali znanosti kot take. Pogosto namreč fenomena
samomora ne preučujejo z nevtralnimi stališči, temveč z željo njegove-
ga napovedovanja in preprečevanja. Pogosto je to tudi ključna opredeli-
tev dobrobiti raziskav na področju suicidologije. To so vrednote, ki so tudi
širše v družbi pogosto prepoznane kot želene, pa vendarle je o njih po-
treben premislek. Namreč, kot prvo lahko raziskovalci s svojimi stališ-
či, željami ali vrednotami nevede usmerjajo rezultate raziskav, torej so
morda njihove intervencije učinkovitejše v primerjavi s tistimi, ki jih kas-
neje vpeljujemo v sistem (npr. sistem zdravstvenega varstva, sistem soci-
alne varnosti, šolski sistemi). S tem povezane so tudi splošne etične dile-
me, ki spremljajo raziskave na različnih področjih. Enega izmed osrednjih
problemov predstavlja izvedba več statističnih analiz, na podlagi katerih
raziskovalec išče in poroča o izključno statistično pomembnih poveza-
vah med preučevanimi koncepti, čeprav te povezave v praksi niso nujno
pomembne ali visoko praktično uporabne. Kot drugo pa nekatere skupi-
ne – kot so npr. žalujoči po samomoru – preprečevanja samomora ne vidi-
jo nujno kot edinega ali glavnega razloga za preučevanje tega pojava. Po-
gosto jim namreč vzbuja neugodne občutke (npr. tudi zaradi občutkov
krivde). Raziskovanje vsekakor mora biti vključujoče in, kolikor se da, re-
flektirati lastna stališča. V nekaterih vidikih kvalitativnega raziskovanja

484