Page 486 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 486

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Etika pri raziskovanju samomorilnega vedenja
            Etične dileme so lahko na eni strani povezane z neposrednim delom s kli-
            entom oz. z izvajanjem javnozdravstvenih intervencij ali, na drugi, z raz-
            iskovalnim delom na področju samomorilnega vedenja (ki vključuje tudi
            razvoj intervencij za preprečevanje). Pri preučevanju samomorilnega ve-
            denja obstaja nekaj specifičnih z etiko povezanih področij.
                 Glavni fokus raziskovanja suicidologije do danes je bil osredotočen
            na epidemiološke raziskave (raziskave dejavnikov tveganja in varovalnih
            dejavnikov, ki vplivajo na samomorilno vedenje), (nevro)biološke raziska-
            ve (genetske in raziskave slikanja možganov) in intervencijske raziska-
            ve (raziskave učinkovitosti intervencij ali terapevtskih pristopov) (Hjel-
            meland in Knizek, 2011). To je problematično tudi z etičnega vidika, saj
            se nekatera področja preučevanja (npr. osebno doživljanje, razumevanje)
            niso naslavljala dovolj pogosto. Verjetno zaradi omejenega fokusa razi-
            skave nezadostno naslavljajo vso kompleksnost tega fenomena. Da je sle-
            dnjih manj, je razvidno tudi, če kvantiteto raziskav o samomorilnem ve-
            denju primerjamo s kvantiteto tistih, povezanih z drugimi vzroki smrti.
                 Prav tako lahko v ozadju fokusa preučevanja samomora razberemo
            stališča raziskovalcev ali znanosti kot take. Pogosto namreč fenomena
            samomora ne preučujejo z nevtralnimi stališči, temveč z željo njegove-
            ga napovedovanja in preprečevanja. Pogosto je to tudi ključna opredeli-
            tev dobrobiti raziskav na področju suicidologije. To so vrednote, ki so tudi
            širše v družbi pogosto prepoznane kot želene, pa vendarle je o njih po-
            treben premislek. Namreč, kot prvo lahko raziskovalci s svojimi stališ-
            či, željami ali vrednotami nevede usmerjajo rezultate raziskav, torej so
            morda njihove intervencije učinkovitejše v primerjavi s tistimi, ki jih kas-
            neje vpeljujemo v sistem (npr. sistem zdravstvenega varstva, sistem soci-
            alne varnosti, šolski sistemi). S tem povezane so tudi splošne etične dile-
            me, ki spremljajo raziskave na različnih področjih. Enega izmed osrednjih
            problemov predstavlja izvedba več statističnih analiz, na podlagi katerih
            raziskovalec išče in poroča o izključno statistično pomembnih poveza-
            vah med preučevanimi koncepti, čeprav te povezave v praksi niso nujno
            pomembne ali visoko praktično uporabne. Kot drugo pa nekatere skupi-
            ne – kot so npr. žalujoči po samomoru – preprečevanja samomora ne vidi-
            jo nujno kot edinega ali glavnega razloga za preučevanje tega pojava. Po-
            gosto jim namreč vzbuja neugodne občutke (npr. tudi zaradi občutkov
            krivde). Raziskovanje vsekakor mora biti vključujoče in, kolikor se da, re-
            flektirati lastna stališča. V nekaterih vidikih kvalitativnega raziskovanja


            484
   481   482   483   484   485   486   487   488   489   490   491