Page 489 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

namreč ne obstajajo strogi standardi glede tega, kaj bi naj takšna obrav-
nava bila.
V primeru mladoletnega mladostnika mora raziskovalec navadno
pridobiti soglasje starša za sodelovanje v raziskavi, čeprav so smerni-
ce glede tega ponekod tudi drugačne. Npr., lahko bi se razumelo, da je
preprečevanje udeležbe v raziskavi lahko tudi kontraproduktivno, še po-
sebej, če se predvideva pozitiven učinek intervencij. Če ima mladostnik v
primarni družini slabe izkušnje, npr. zanemarjanja, slabe odnose, je tudi
manjša verjetnost, da bo za takšno soglasje sploh sam prosil oz. ga do-
bil. Nadalje pa je pomembno reflektiranje, ali naj bodo raziskave o samo-
morilnih stiskah za take primere anonimizirane ali ne. Namreč, v prvem
primeru raziskovalec ne more intervenirati, če prepozna stisko ali samo-
morilno ogroženost udeleženca. Hkrati pa neanonimno zbiranje podat-
kov navadno vodi v manjše razkrivanje in vprašljive rezultate, ključna pa
je dobra opredelitev protokolov ukrepanja v takšnih primerih. Ti morajo
biti transparentno (in publiki primerno) predstavljeni tudi pred sodelo-
vanjem. Raziskovalec mora zato poznati (predvsem lokalne in zanj aktu-
alne) zakone in statute, ki dovoljujejo pridobivanje soglasja mladostnika
brez pridobitve predhodnega soglasja staršev oz. skrbnikov (King in Kra-
mer, 2008), oz. premisliti vse vidike raziskav na tako občutljivi populaciji.
Pri suicidologiji naslavljamo področje raziskav, kjer je lahko življe-
nje posameznika potencialno ogroženo. Zato morajo biti raziskovalni po-
stopki podvrženi višjim standardom, kot veljajo za raziskave z drugih
področij. Premislek o etičnih dilemah na področju raziskav o samomoril-
nem vedenju lahko vodi v to, ali se neka raziskava izvede ali ne, pa tudi v
presojo izbrane metodologije in postopkov zaščite potencialnih udeležen-
cev (Mishara in Weisstub, 2005).

Etika pri strokovni obravnavi samomorilnega vedenja

Etični kodeksi se med različnimi skupinami strokovnjakov (npr. psiholo-
gi, zaposlenimi v psihiatriji) sicer lahko razlikujejo, saj izhajajo iz različ-
nih strokovnih usmeritev – npr. psihologije, medicine, socialnega dela.
Kljub temu pa so osnovna načela v večini kodeksov, ki se nanašajo na delo
strokovnjakov s področja nudenja pomoči drugim, podobna. Njihov na-
men namreč izhaja iz zagotavljanja ustrezne obravnave in s smernicami
ali z etičnimi načeli želimo usmerjati vedenja ali aktivnosti strokovnja-
kov. Ključna načela, ki se navezujejo na praktično delo s samomorilnim
vedenjem, se v največji meri dotikajo avtonomije, informiranega soglas-

487