Page 499 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 499

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

                 in povečal smrtnost zaradi samomora, vendar je soočen z dile-
                 mo, kako lahko ukrepa. Kaj je v tem primeru njena družbena
                 odgovornost?


                 Člen 4.1. Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019) poudarja, da
            mora psiholog razvijati in ohranjati visoko znanstveno in strokovno raven svo-
            je poklicne dejavnosti in ravnati častno, skladno z načeli tega Kodeksa. Po čle-
            nu 4.11. psiholog ustvarjalno prispeva k razvoju in uporabnosti stroke ter ugo-
            tovitve in spoznanja posreduje strokovni in širši javnosti, po členu 4.12. pa
            ima do javnosti aktiven odnos in stremi k temu, da je javnost objektivno obveš-
            čena o prispevkih psiholoških spoznanj za razvoj posameznika in družbe. Pri
            tem se izogiba senzacionalnosti. Iz tega sledi, da se je psiholog dolžan odz-
            vati na različna sporočila, ki niso skladna s spoznanji stroke, kar je prika-
            zano tudi v primeru 4.
                 Slednji prikazuje kršenje smernic odgovornega medijskega poroča-
            nja o samomoru. Številne raziskave (npr. Phillips (1974), Hawton (2001))
            namreč potrjujejo, da lahko neustrezno poročanje o samomoru (npr. poe-
            nostavljena razlaga samomora, natančne informacije o samomorilni me-
            todi, romantiziranje in poveličevanje umrlega po njegovi smrti) poveča
            tveganje za posnemanje vedenja pri bralcih članka. Nasprotno lahko od-
            govorno medijsko poročanje, ki ga spodbujajo smernice odgovornega po-
            ročanja o samomoru, tveganje znižuje (Niederkrotenthaler idr., 2010).
                 V Sloveniji so bile smernice odgovornega poročanja o samomoru
            pripravljene v sodelovanju s predstavniki medijev (Roškar idr., 2010; Ro-
            škar idr., 2017), odgovorno medijsko poročanje pa je obravnavano tudi v
            Kodeksu novinarjev Slovenije (Društvo novinarjev Slovenije, b. l., 23. čl.). To
            pomeni, da so novinarji spodbujeni k upoštevanju smernic odgovorne-
            ga poročanja o samomoru. Po drugi strani so s smernicami tekom študi-
            ja v okviru različnih predmetov seznanjeni študenti (bio)psihologije vseh
            treh oddelkov za psihologijo (Univerza v Ljubljani, Univerza v Maribo-
            ru, Univerza na Primorskem). Študenti psihologije, kasneje pa psihologi
            imajo torej tako znanje kot dolžnost do javnosti, da se odzovejo na krše-
            nje smernic o odgovornem poročanju o samomoru . Pri tem se lahko skli-
            cujejo na dolžnosti novinarjev (ki izhajajo iz Kodeksa novinarjev Slovenije).
                 Psihologinja v zgornjem primeru ima več možnosti odziva. Lahko se
            obrne neposredno na avtorja oz. avtorico članka, lahko napiše tudi sporo-
            čilo uredniku oz. urednici ali sporočilo za javnost (ali medije). Ne glede na
            to, na koga bo sporočilo naslovljeno, je pomembno, da psihologinja jasno


                                                                              497
   494   495   496   497   498   499   500   501   502   503   504