Page 494 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

psihologov Slovenije, 2019), ki pravi, da psiholog pri svojem delu spoštuje in
ščiti pravice obravnavanca do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije, in čle-
nu 1.3., ki pravi, da psiholog pri svojem delu v največji možni meri zagotavlja
obravnavancu odločanje o njem samem, vključno z odločitvijo o vzpostavitvi in
o zaključku psihološke obravnave. Tak pogovor poskuša nadomestiti infor-
mirano soglasje in pojasniti postopke v nujnih primerih. V tem primeru
bi bilo prav, da bi tak pogovor izvedla učiteljica, saj je tista, ki je prva pre-
poznala težave in ukrepala, s čimer je ustvarila pomembno vez z učenko.
Poleg ohranjanja vzpostavljenega odnosa je namen takšnega pogovora ta,
da se dogovorita, kaj poleg osnovnih informacij o samomorilni ogrože-
nosti bosta delili s starši in z drugimi v sistemu, torej tudi s psihologinjo.
V tem primeru ni namen prikrivanje informacij pred starši, skrbniki ali
drugimi, saj morajo biti ti obveščeni o resnosti situacije. Vendar naslav-
ljanje teh vsebin z učenko lahko daje občutek samoodločanja in upošteva-
nja s strani strokovnjakov. Prav tako se osebe pri petnajstih letih v neka-
terih primerih dojema že kot sposobne odločanja o nekaterih z zdravjem
povezanih vedenjih.
Šolska psihologinja je v opisanem primeru opora učiteljici in jo usme-
ri glede tega, kako izpeljati tak pogovor z učenko, ji predstaviti pomen
vključitve staršev, naslednjih korakov, napotitve naprej (npr. na pedopsi-
hiatrični pregled) ter ji ob tem predvsem pojasniti, zakaj ji to koristi. To
ima koristen učinek, saj se krepi oz. razvija zaupanje v stroko in sodelo-
vanje ter na drugi strani ohranja avtonomijo učenke. Pogovor lahko psi-
hologinja in razredničarka izvedeta tudi skupaj. Predvsem je pomembno,
da se učenko ponovno (in čim hitreje) pokliče na skupen pogovor, kjer ji
lahko tudi psihologinja ob prisotnosti razredničarke (ki je v funkciji zau-
pne osebe) umirjeno pojasni, kaj sledi. Posamezniku, ki resno razmišlja o
samomoru, je namreč treba zagotoviti ustrezno strokovno podporo. Tako
narekuje tudi Kodeks v členu 1.3.6. (Društvo psihologov Slovenije, 2019),
ki pravi, da v primeru, da ima obravnavanec zakonitega zastopnika, je psiho-
log dolžan slednjega seznaniti s potrebnimi informacijami o obravnavi in prido-
biti njegovo soglasje za psihološko obravnavo obravnavanca, razen v primerih,
ki jih kot izjemo določajo predpisi Republike Slovenije. V zgornjem primeru bi
bilo konstruktivno, če bi na pogovoru s starši (ki ga lahko razredničarka
izvede skupaj s psihologinjo) vsi naredili načrt, kako pomagati učenki na
različnih ravneh.
Če bi bila samomorilna ogroženost zelo visoka, dobi skrb za dobrobit
in ohranjanje življenja prednost pred ostalimi členi. To pomeni, da psiho-
log odstopi od popolnega ščitenja podatkov, kot to predvideva člen 2.11.

492