Page 497 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

vključene obravnavance (na primer: javnost, delovni tim, delodajalec). To po-
meni, da je psiholog v raziskavah (tako kot je to značilno za druge po-
klicne odnose, ki jih vzpostavlja), odgovoren za zagotavljanje dobrobiti
udeležencev raziskave. V to sodi premislek o različnih vidikih raziskave,
npr. namenu in ciljih raziskave, ustreznosti protokola raziskave, usposo-
bljenosti vseh raziskovalcev, podatkih, ki se zbirajo. Raziskovalec mora
o vseh vidikih raziskave ter njihovi ustreznosti natančno premisliti, saj
je po členu 3.1. Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019) odgovoren za
strokovnost, kakovost in celovitost psihološke obravnave ter za posledice svoje-
ga poklicnega delovanja. Zagotavljanje strokovnosti in celovitosti obravna-
ve posameznika je pod določenimi pogoji lahko tudi oteženo. Psihologe
se spodbuja k upoštevanju različnih etičnih načel, ki pa si lahko v določe-
nih pogojih nasprotujejo. V zgornjem primeru si raziskovalec, kot naslav-
lja Uvod v Kodeks, prizadeva za razvoj psihološke stroke ter družbeni in go-
spodarski razvoj in obče dobro (Društvo psihologov Slovenije, 2019). Kljub
temu pa pri zasledovanju tega, kar je zapisano v Kodeksu, obstajajo tvega-
nja za posameznega udeleženca.
V oporo pri tovrstnih situacijah ter pri presojanju protokola in ustre-
znosti raziskave so psihologu lahko različni kodeksi, kolegi psihologi pa
tudi komisije za etična vprašanja (več o tem v poglavju pričujoče mono-
grafije o raziskovalnem delu, ki so ga prispevali Vita Poštuvan idr. (2023)).
Komisije nudijo neodvisno oceno ustreznosti in upravičenosti izbranih
raziskovalnih metod in postopkov. S tem raziskovalcu pomagajo razmi-
šljati o zagotavljanju skrbi za dobrobit udeležencev raziskave. Preko raz-
ličnih vprašanj in potencialnih etičnih dilem raziskovalca spodbujajo k
premisleku o možnih koristih, tveganjih ter obremenitvah udeleženca,
v primeru identifikacije potencialnih tveganj pa tudi k pripravi postop-
kov za preprečitev nastanka le-teh oz. zmanjševanje njihovih posledic. V
primeru, da so obremenitve in tveganja velika, koristi za udeleženca pa
majhne oz. neobstoječe, se raziskovalca spodbudi k prestrukturiranju na-
črta raziskave. Slednja mora namreč težiti k maksimiziranju koristi in
minimiziranju tveganj ter obremenitev. Kadar raziskava vključuje obrav-
navo težkih tem oz. tem, ki lahko povzročijo posameznikovo stisko (npr.
samomorilnost, depresija, osamljenost), je pridobivanje soglasja etične
komisije še toliko pomembnejše. V zgornjem primeru bi bilo natančen
načrt raziskave etični komisiji smiselno posredovati še pred izvedbo raz-
iskave ter na ta način preprečiti zgornjo dilemo.
Zgornji primer se lahko prepreči na več načinov. Kadar je tvega-
nje za udeležence večje, mora psiholog zagotoviti možnost kasnejše

495