Page 500 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 500
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi
poudari problematične vidike članka (npr. natančno predstavljena meto-
da, poenostavljena razlaga samomora, možnost komentiranja bralcev, po-
veličevanje pokojne osebe). Pri tem naj pojasni, da so ti vidiki problema-
tični, ker povečujejo tveganje za posnemanje samomorilnega vedenja. V
pomoč pri oblikovanju argumentov so ji lahko smernice odgovornega po-
ročanja o samomoru. Psihologinja naj po predstavitvi argumentov predla-
ga, kaj je po njenem mnenju v zvezi s člankom primerno narediti.
Tako novinarji kot psihologi si prizadevajo za informiranje javnosti.
Člankov o samomoru ni smiselno prepovedati, temveč jih je treba obliko-
vati na način, da bodo javnost informirali o problematiki, načinih in vi-
rih pomoči ter s tem prispevali k preventivi samomorilnega vedenja. V
določenih člankih je zato smiselno preoblikovati problematične vidike,
da bodo skladnejši s smernicami odgovornega poročanja. Glede člankov,
ki so v večjem delu ali v celoti neskladni s smernicami, je včasih smiselno
razmisliti o umiku, da se prepreči morebitna škoda. V zgornjem primeru
naj bi psihologinja na podlagi argumentov presodila, ali je članek možno
preoblikovati, da bo skladnejši s smernicami. V primeru, da bi presodila,
da je to možno, bi tako svetovala tudi novinarju in uredniku, obenem pa
jasno navedla, katere vidike članka naj spremenita in na kakšen način; v
nasprotnem primeru bi jima svetovala umik članka.
Poleg posameznega psihologa bi bil na tem mestu hkrati dobrodošel
povezovalen odziv celotne strokovne javnosti. Namreč, Smernice za psi-
hologe, ki sodelujejo z mediji (EFPA Board of Ethics, 2011) niso namenje-
ne le posameznemu psihologu, ampak tudi celotni skupnosti psihologov.
Družbeno odgovorno je torej, da bi strokovne organizacije kakšne prime-
re prijavile tudi disciplinskim organom pristojnih organizacij ali celo or-
ganom pregona v primeru kršenja zakonskih okvirjev.
Proaktivna drža pri družbeno aktualnih temah zahteva veliko
energije ter odzivanja in zato je pomembno, da strokovna združenja pri
takšnih postopkih spodbujajo ter pomagajo. Psiholog je namreč lahko
tisti, ki je vsebinsko podkovan za razlago negativnih učinkov, vendar so
potrebne tudi kompetence komunikacijske znanosti, pravne in novinar-
ske prakse, predvsem pa tudi veliko osebne energije, da se ta sporočila
ustrezno naslavljajo.
Zaključek
Ključna za dobro delo na področju raziskovanja in preprečevanja samo-
morilnega vedenja je vez med psihologom (ali drugim strokovnjakom) in
498