Page 500 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 500

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            poudari problematične vidike članka (npr. natančno predstavljena meto-
            da, poenostavljena razlaga samomora, možnost komentiranja bralcev, po-
            veličevanje pokojne osebe). Pri tem naj pojasni, da so ti vidiki problema-
            tični, ker povečujejo tveganje za posnemanje samomorilnega vedenja. V
            pomoč pri oblikovanju argumentov so ji lahko smernice odgovornega po-
            ročanja o samomoru. Psihologinja naj po predstavitvi argumentov predla-
            ga, kaj je po njenem mnenju v zvezi s člankom primerno narediti.
                 Tako novinarji kot psihologi si prizadevajo za informiranje javnosti.
            Člankov o samomoru ni smiselno prepovedati, temveč jih je treba obliko-
            vati na način, da bodo javnost informirali o problematiki, načinih in vi-
            rih pomoči ter s tem prispevali k preventivi samomorilnega vedenja. V
            določenih člankih je zato smiselno preoblikovati problematične vidike,
            da bodo skladnejši s smernicami odgovornega poročanja. Glede člankov,
            ki so v večjem delu ali v celoti neskladni s smernicami, je včasih smiselno
            razmisliti o umiku, da se prepreči morebitna škoda. V zgornjem primeru
            naj bi psihologinja na podlagi argumentov presodila, ali je članek možno
            preoblikovati, da bo skladnejši s smernicami. V primeru, da bi presodila,
            da je to možno, bi tako svetovala tudi novinarju in uredniku, obenem pa
            jasno navedla, katere vidike članka naj spremenita in na kakšen način; v
            nasprotnem primeru bi jima svetovala umik članka.
                 Poleg posameznega psihologa bi bil na tem mestu hkrati dobrodošel
            povezovalen odziv celotne strokovne javnosti. Namreč, Smernice za psi-
            hologe, ki sodelujejo z mediji (EFPA Board of Ethics, 2011) niso namenje-
            ne le posameznemu psihologu, ampak tudi celotni skupnosti psihologov.
            Družbeno odgovorno je torej, da bi strokovne organizacije kakšne prime-
            re prijavile tudi disciplinskim organom pristojnih organizacij ali celo or-
            ganom pregona v primeru kršenja zakonskih okvirjev.
                 Proaktivna  drža  pri  družbeno  aktualnih  temah  zahteva  veliko
            energije ter odzivanja in zato je pomembno, da strokovna združenja pri
            takšnih  postopkih  spodbujajo ter pomagajo. Psiholog  je  namreč  lahko
            tisti, ki je vsebinsko podkovan za razlago negativnih učinkov, vendar so
            potrebne tudi kompetence komunikacijske znanosti, pravne in novinar-
            ske prakse, predvsem pa tudi veliko osebne energije, da se ta sporočila
            ustrezno naslavljajo.

                 Zaključek

            Ključna za dobro delo na področju raziskovanja in preprečevanja samo-
            morilnega vedenja je vez med psihologom (ali drugim strokovnjakom) in


            498
   495   496   497   498   499   500   501   502   503   504   505