Page 496 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

tudi podatke bližnje osebe (ali oseb), ki je dosegljiva v nujnih primerih. V
informiranem soglasju se klientu pojasni, kdaj smo strokovnjaki primo-
rani pravilo zaupnosti prelomiti, in poudari, kakšni so postopki v prime-
ru samomorilne ogroženosti (npr., se pokliče svojca, nujno medicinsko
pomoč). V tem primeru se smiselno upošteva člen 2.11. Kodeksa (Društvo
psihologov Slovenije, 2019), ki pravi: Psiholog sme od obveznosti popolnega
ščitenja podatkov psihološke obravnave odstopiti le v izjemnih primerih, in to
le, kadar v obravnavi pridobi podatek, da: je ogroženo življenje obravnavanca,
je ogroženo življenje druge osebe, se izvaja nasilje in zloraba otrok, obstaja ute-
meljena verjetnost možnosti povzročitve večje družbene materialne škode in s
tem povezane splošne nevarnosti. V nujnih primerih, če psiholog (oz. stro-
kovnjak za duševno zdravje) teh informacij nima, se o akutni samomoril-
ni ogroženosti lahko obvešča nujno medicinsko pomoč in se enako kot v
primerih neposredne podpore aktivirajo obstoječi sistemi zdravstva, po
potrebi tudi policije (npr. s pridobivanjem lokacije) in sodišč (npr. s preso-
janjem za sprejem na zdravljenje brez privolitve). Upoštevati se mora tudi
druge smernice iz Gosarjevega poglavja v pričujoči knjigi.

Primer 3: Raziskovalec je zastavil raziskavo o duševnem zdrav-
ju in jo apliciral na splošno javnost. Po aplikaciji je pregledal re-
zultate vprašalnikov. Pri enem izmed udeležencev so rezulta-
ti pokazali na prisotnost akutne samomorilne stiske. Sodeč po
rezultatih vprašalnika dotični udeleženec večino dneva zadnja
dva tedna resno razmišlja o samomoru. Ker je bila udeležba ano-
nimna, raziskovalec udeleženca ne more kontaktirati. Sprašu-
je se, ali je kot raziskovalec naredil dovolj, da zagotovi varnost
udeleženca.

Etične dileme lahko zaznamo tudi na področju raziskovanja samo-
morilnega vedenja, in sicer že pri oblikovanju raziskovalnega načrta in
dileme, ali naj bo sodelovanje v raziskavi anonimno ali pa zaupno ter
kakšne posledice ima izbira za udeleženca in raziskovalca.
Udeleženci v raziskavah predstavljajo eno izmed mnogih skupin, s
katerimi psihologi vzpostavljajo poklicni odnos (Društvo psihologov Slo-
venije, 2019). Člen 3.4. Kodeksa v takšnih odnosih poudarja, da je težišče
odgovornosti psihologa zaradi narave dela na neposredno vključenih obrav-
navancih v psihološki obravnavi, ker so ti bolj ranljivi (na primer: klient, štu-
dent, delavec) in je zanje poklicna odgovornost psihologa večja kot za posredno

494