Page 544 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 544

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 V nadaljevanju navajamo podatke, ki temeljijo na pregledu učnih na-
            črtov in poročanju izvajalcev predmetov, ločeno za prvo in za drugo stop-
            njo študija.


                 Dodiplomski študij: formalni podatki
            Na 1. stopnji bolonjskega študija smeri Psihologija imajo študenti mož-
            nost izbrati predmet Etika, kjer so vse vsebine predmeta neposredno ve-
            zane na področje etike in etična vprašanja. Predmet je izbirni in obsega
            5 ECTS (50 ur predavanj, vaj in seminarjev ter 100 ur samostojnega indi-
            vidualnega dela), v povprečju pa si ga izbere 43,4 % študentov (SD = 13,5).
                 Predmet Etika zaobjema sledeče vsebine:
            –    filozofska etika kot poskus razumske utemeljitve moralnih vre-
                 dnot, norm, načel in idealov;
            –    normativna etika, metaetika in uporabna etika – kako je mogo-
                 če osmisliti naše moralno izkustvo, se pravi sistematizirati, po-
                 jasniti in upravičiti naše vsakdanje moralne sodbe in predstave
                 o morali;
            –    temeljni moralni pojmi: dobro, zlo, prav, narobe, pravica,
                 dolžnost, interes, škoda, dostojanstvo, sreča;
            –    vrste moralnih sodb, argumentov in sklepanj;
            –    moralne teorije in moralna načela – njihovo razumevanje, ute-
                 meljitev in uporaba;
            –    tradicionalni in sodobni izzivi moralni teoriji (teologija, marksi-
                 zem, feminizem, biologizem – evolucionizem, ontološki deter-
                 minizem, relativizem);
            –    izbrane teme iz normativne etike in uporabne etike;
            –    relevantnost psihologije za etiko (pojem in značaj človeške na-
                 rave, moralna psihologija in psihologija morale, hevristike in
                 deontološke moralne intuicije, situacionistična socialna psiho-
                 logija in etike vrlin, psihologija in nevrologija moralne preso-
                 je, pojem in značaj ugodja in sreče, eksperimentalna filozofija in
                 psihologija, nevroetika in etika plemenitenja ljudi …).
                 Cilj predmeta je poglobljeno razumevanje lastnega moralnega izku-
            stva (presoje, čustev, delovanja) in uporaba le-tega za kritično ter infor-
            mirano razmišljanje in razpravo o praktičnih ter teoretičnih problemih,
            vprašanjih in dilemah, ki nam jih zastavlja  naše vsakodnevno moral-
            no mišljenje in delovanje. Ob zaključku predmeta je predvideno, da bi


            542
   539   540   541   542   543   544   545   546   547   548   549