Page 553 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 553

IV.2 ∙ poučevanje etike v študijskih programih oddelka za psihologijo ...

                 Podiplomski študij: formalni podatki

            V okviru magistrskega študija se študenti psihologije v drugem letniku
            srečajo z obveznim predmetom Poklicna etika, ki zajema 3 ECTS (30 ur
            predavanj in vaj ter 60 ur samostojnega individualnega dela) in katere-
            ga vsebine so neposredno vezane na etiko ter etično delovanje psihologa.
            Natančneje predmet Poklicna etika zajema sledeče vsebine:
            –    etika kot poskus pojasnitve in upravičenja našega moralnega iz-
                 kustva (sodb, čustev in ravnanja);
            –    moralna presoja in moralni argumenti;
            –    uporabne in poklicne etike: splošne ter posebne moralne pravi-
                 ce in dolžnosti, norme in načela, vzori in ideali, vrline in hibe;
            –    etika dela z ljudmi in raziskav na ljudeh;
            –    etika (psihološkega) raziskovanja;
            –    normativni status poklicnih etičnih kodeksov;
            –    Kodeks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Sloveni-
                 je, 2019): (i) primerjava in določbe, (ii) temeljni pojmi in načela:
                 konflikt interesov in izkoriščanje, družbena odgovornost, izogi-
                 banje povzročanju škode, privolitev po seznanitvi, zasebnost in
                 zaupnost, prevara, varstvo in objava podatkov;
            –    obravnava primerov.

                 Predmet študente seznanja z različnimi moralnimi vidiki psiholo-
            ške obravnave, raziskovanja in svetovanja s ciljem izboljšati njihovo spo-
            sobnost prepoznavanja ter reševanja poklicnih moralnih vprašanj in di-
            lem. Med predvidene študijske rezultate sodijo: (a) umestitev, ubeseditev
            in ovrednotenje lastnega poklicnega izkustva; (b) prepoznavanje moral-
            ne razsežnosti dela z ljudmi in raziskovanja ljudi; (c) razumevanje, ute-
            meljevanje in pravilna uporaba moralnih načel; ocenjevanje argumentov
            oz. dokazov v podporo različnim moralnim stališčem; (d) oblikovanje za-
            nesljive moralne sodbe in reševanje poklicnih moralnih dilem. Pri pouče-
            vanju se izvajalec poslužuje številnih metod poučevanja, kot so predava-
            nje in diskusija, seminarski prispevki in naloge ter preučevanje primerov
            iz diagnostične, terapevtske, svetovalne in raziskovalne prakse.


                                                                              551
   548   549   550   551   552   553   554   555   556   557   558