Page 552 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 552

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi


                              Preda-                   Uporabljene učne   Ključne etične dile-
              Ime pred-  Letnik   vanja ali   Število   Opis vsebin,    metode pri poučeva-  me, vezane na vsebi-
               meta   študija        ur*  vezanih na etiko
                               vaje                    nju etičnih vsebin  ne tega predmeta
             Vedenje od-  2. ali 3.   Predava-  1  Etičnost v marke-  Interaktivna preda-  Morebitne pasti za-
             jemalcev        nja          tingu, etičnost v   vanja  vajanja potrošnikov
                                          raziskovanju ve-         skozi marketinško
                                          denja porabnikov,        komuniciranje, ne-
                                          etičnost in potro-       etična uporaba znanj
                                          šništvo, etičnost        za doseganje ciljev (v
                                          v svetovalnem in         gospodarstvu in ne-
                                          terapevtskem delu        gospodarstvu)
                                          psihologov (vse to
                                          so vidiki izdelkov
                                          v kontekstu vede-
                                          nja porabnikov)
             Vedenje od-  2. ali 3.   Vaje  2  Obravnava slo-  Študija etičnih dilem   Etične dileme, veza-
             jemalcev                     venskega oglaše-  in vodene diskusije,   ne na vsebine tega
                                          valskega kodeksa   skupinsko delo ob re-  predmeta, se nanaša-
                                          in obravnava pri-  ševanju pritožb  jo na različne zavaja-
                                          merov pritožb            joče prakse, na delo s
                                                                   podatki, diskrimina-
                                                                   cijo ipd.
             Religija in   2. ali 3.   Predava-  2  Etični vidiki vlo-  Predavanja, skupin-  Religija pri vernih
             posame-         nja          ge religije v psiho-  ska diskusija  ljudeh pogosto pred-
             znik                         terapiji.                stavlja pomemben vir
                                                                   (koristnih ali škodlji-
                                                                   vih) učinkov na du-
                                                                   ševno zdravje. Tera-
                                                                   pevt lahko to vlogo
                                                                   religije ignorira, ali
                                                                   pa jo vključi v terapi-
                                                                   jo. V primeru igno-
                                                                   riranja se postavlja
                                                                   etično vprašanje za-
                                                                   nemarjanja po-
                                                                   membnih vidikov
                                                                   zdravljenja, kar lah-
                                                                   ko vpliva na učinko-
                                                                   vitost zdravljenja. V
                                                                   primeru vključitve
                                                                   pa se sproža niz etič-
                                                                   nih vprašanj v zvezi
                                                                   s svobodo veroizpo-
                                                                   vedi in epistemolo-
                                                                   škimi izhodišči te-
                                                                   rapevta: Ali je npr.
                                                                   ustrezno, če terapevt
                                                                   deluje v smeri krepit-
                                                                   ve religioznosti posa-
                                                                   meznika (in se s tem
                                                                   epistemično odda-
                                                                   ljuje od znanosti kot
                                                                   podlage psihotera-
                                                                   pije)? Ali je po drugi
                                                                   strani etično sporno,
                                                                   če terapevt posku-
                                                                   ša posameznika od-
                                                                   makniti od religije
                                                                   in ga približati seku-
                                                                   larnemu svetovnemu
                                                                   nazoru?
            *Opomba: število ur, namenjenih poučevanju vsebin, vezanih na etiko.



            550
   547   548   549   550   551   552   553   554   555   556   557