Page 578 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 578

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            Teorija kulture ipd. Na ta način se močneje usmerja v družbene, sociolo-
            ške in humanistične teme. Vaje in delo na sebi potekajo v majhnih skupi-
            nah, študente pa ves čas tudi individualno spremljamo. Na ta način skrbi-
            mo za optimalne možnosti njihovega razvoja.


                 Skrb zase – kvalitetna podlaga skrbi za druge
            Temeljna podlaga za čim etičnejše delovanje sta posameznikov čustve-
            ni stik s seboj in z drugimi (Evans idr., 2012; Silvia in O‘Brien, 2005) ter
            poznavanje in upoštevanje etičnih ter strokovnih standardov. Zavedanje
            svojih misli, čustev in sposobnost zrelega presojanja ter vedenja ob pred-
            hodnem znanju s področja etike so osnova za neprenehen razvoj etike na
            različnih ravneh in na različnih področjih. Odražajo se tako pri spoštova-
            nju človekovih pravic kot pri strokovni kompetentnosti, odgovornosti pri
            poklicnem delu (Ridley idr., 1992; Richards idr., 2010). Na SFU Ljubljana
            smo glede na omenjena dognanja pred vpisom študentov zanje uvedli de-
            seturni uvodni seminar, kjer se spoznajo z delom v skupini, razmišlja-
            njem o sebi ter določenimi vidiki psihologije kot znanosti. Ob tej izkušnji
            lahko v miru presodijo, ali so za ta poklic primerni, prav tako pa psiho-
            log, vodja seminarja, vodji študija odda presojo o ustreznosti kandidata.
                 V prvi semester smo umestili predmet Vaje samozavedanja, s čimer
            poudarimo pomen zavedanja svojih čustvenih in kognitivnih procesov,
            skrbi zase, ter omogočimo trening sposobnosti vživljanja v druge, kar so
            pomembne kvalitete psihologa in etičnega ravnanja. Študenti se v skupini
            urijo v spoznavanju sebe, razvoju čustvene občutljivosti, vživljanju v dru-
            ge in obenem ohranjanju sebe. Učijo se prepoznavanja osebnih meja ran-
            ljivosti in izpostavljenosti ter upoštevanja izpostavljenosti in ranljivosti
            kolegov. Konkretno izkusijo pravico, da se postavijo zase in trenirajo spo-
            štovanje različnosti. Doživijo, da se le v zaupnih in varnih odnosih poču-
            tijo sproščene ter sprejete, da v takem vzdušju lahko o sebi in o drugih
            razmišljaš v miru in z visoko občutljivostjo. S pomočjo te izkušnje bodo
            tudi kasneje v poklicu, posebej pri delu z ljudmi, lažje zmogli poskrbeti za
            varno vzdušje in občutek sprejetosti.
                 Na magistrski stopnji so študenti ob izvajanju prakse vključeni v
            supervizijsko skupino, ki na profesionalen način dograjuje razvoj pod-
            ročja etičnega ravnanja v poklicu. Skrb zase, zavedanje in deljenje svo-
            jih stisk je najrazvitejši način socialnega vedenja ter omogoča najpolnej-
            ši razvoj posameznika skozi vse življenje (Porges, 2017). Poklic psihologa


            576
   573   574   575   576   577   578   579   580   581   582   583