Page 583 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.4. ∙ poučevanje etike v okviru študijskega programa psihologija ...

zasnovanih z namenom, da se jih to področje lahko dotakne tudi na oseb-
ni ravni.
Predmet Osnove psihodiagnostike poglobi razumevanje pomena
etike na področju psihološkega ocenjevanja in testiranja. Predavatelj tej
temi posveti približno pet ur. Študenti so seznanjeni s strokovnimi po-
dročji psihologov ob upoštevanju etičnega in pravnega okvira za uporabo
psihološke diagnostike. Poleg Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo
psihologov Slovenije, 2019) se seznanijo tudi s kodeksoma psihoterapev-
tske etike (Etični kodeks Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, 2017; Etični
red Univerze Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, 2022a).

Urjenje veščin za delo psihologa
Predmet Tehnike vodenja pogovora so treningi različnih načinov vodenja
pogovorov, kjer se predstavi in konkretno uporablja normativno ter upo-
rabno etiko. Ključna poudarka sta egoizem nasproti altruizmu ter vloga
čustev in razuma pri oblikovanju stališč ter etičnega ravnanja. Etične di-
leme so pri 80 % ur vgrajene v vsebino treninga tehnik pogovora – v vse-
bino in analizo vodenja individualnih ter skupinskih pogovorov (npr. igre
vlog). Pri predmetu se diskutira o vrednotah vodje, o vrednotah institu-
cije in na delovnem mestu.
Navajamo nekaj primerov etičnih občutljivih situacij, o katerih se di-
skutira pri tem predmetu. Psiholog v delovni organizaciji razmišlja, ali pri
zaposlovanju (v selekcijskih postopkih) ugoditi kapitalu s psihološkim te-
stiranjem, kar mu daje zelo veliko moč, saj odloča o tem, ali bo človek do-
bil želeno delovno mesto ali ne. Problem, ki ga tukaj naslavljamo, vključu-
je tudi zaupnost – ali lahko psiholog v zaupnosti hrani občutljive osebne
in osebnostne podatke o potencialnem kandidatu v postopku zaposlova-
nja. Po drugi strani pa se morda celo od istega psihologa pričakuje, da
bo skrbel za (duševno) zdravje na delovnem mestu, pogosto tudi poma-
gal pri osebnih stiskah. To dvoje je zelo težko usklajevati, izpostavljena
je dvojna vloga psihologa. Zelo podobna situacija je v šolski svetovalni
službi: na eni strani naj bi psiholog otrokom pomagal premagovati oseb-
ne stiske, na drugi pa je zastopnik institucije, saj je učenec pogosto napo-
ten na pogovor zaradi kršenja pravil in motenja pouka. Etična dilema, o
kateri govorimo, je tudi, kako osebne vrednote psihologa podrediti klien-
tovi koristi – npr., če ima psiholog odklonilen odnos do spolnega življe-
nja pred poroko, kako pomagati brez obsojanja in nezavednega »vsiljevan-
ja« svojih pogledov tekom psihološkega pogovora klientu? Ali kako naj

581