Page 580 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 580

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            nja (American Psychological Association, 2017). Pri teh dveh predmetih
            na predavanjih etičnim vidikom namenijo približno po tri do štiri ure.
            Poleg tega pa študenti pri teh dveh predmetih že v prvem letniku opra-
            vijo manjše raziskave, kjer skušajo kar najbolje aplicirati etiko raziskova-
            nja. Predvsem so izpostavljena načela profesionalne etike pri raziskova-
            nju. Kritično se npr. pogovorijo o Milgramovih eksperimentih, kjer je šlo
            za namerno izpostavljanje udeležencev hudemu kratkotrajnemu stresu in
            potencialni dolgoročni duševni škodi (Burger, 2009).
                 Pogovorijo se o izsledkih raziskave Tine Zupan in Bucika (2000), kjer
            sta avtorja ugotovila, da imajo tako psihologi kot študenti pomanjkljivo
            znanje o poklicni etiki, kar pomeni, da v primerih etičnih kršitev stori-
            jo manj, kot bi po svojih zmožnostih lahko, in da so tisti, ki so imeli kraj-
            šo delovno dobo, pogosteje odgovarjali v nasprotju s priporočili etičnega
            kodeksa.
                 Nadalje, ena izmed raziskav (Kleinsman in Buckley, 2015) je preu-
            čevala čustveno »okužbo« na skoraj 700.000 naključno izbranih uporab-
            nikih družbenega omrežja Facebook, ne da bi te predhodno obvestila ali
            jim poslala obveščeno soglasje. Soglasje za sodelovanje v raziskavi je po-
            membno iz dveh vrst razlogov, tako etičnih kot legalnih. Takšne prakse
            raziskovalcev vodijo »korak nazaj« od že sprejetih etičnih standardov
            (Kleinsman in Buckley, 2015).
                 Nadaljnja znanja ter občutek za doslednost uporabe etičnih načel pri
            raziskovanju pridobijo pri Statistiki 1, v poletnem semestru prvega letni-
            ka. Pri predmetu poudarijo osnovne vidike etike raziskovanja, temu po-
            dročju posvetijo približno dve uri. Tudi pri predmetu Psihometrija (drugi
            letnik) okrepijo etično držo in razširijo znanja o etičnih standardih te-
            stiranja, merjenja … Pri tem predmetu spoznajo tudi delovanje etičnih
            komisij na interdisiciplinarnih področjih: npr. delo Komisije Republike
            Slovenije za medicinsko etiko, komisije Zdravstvene fakultete Univerze
            v Ljubljani, etične komisije pri raziskavah s področja psiholingvistike in
            nevrolingvistike Univerze v Novi Gorici, etične komisije Oddelka za psi-
            hologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani idr. Za nalogo morajo
            poiskati spletne strani združenj s konkretnimi dokumenti. Pri predmetu
            opredelijo tudi posledice neupoštevanja in kršenja pravil. Etičnemu po-
            dročju posvetijo okoli pet ur ter pridobljeno znanje uporabijo tudi pri pro-
            jektnih nalogah.
                 Precej obsežen je v drugem letniku predmet Kvalitativne metode raz-
            iskovanja (150 ur), kjer študenti dobijo specifično izkušnjo raziskovalne


            578
   575   576   577   578   579   580   581   582   583   584   585