Page 582 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

na dostojanstvu in spoštovanju razlik, upoštevanju hierarhije odnosov,
spolne nedotakljivosti in podobnih ključnih ter tudi družbeno perečih
tem. Dotaknejo se tudi tem iz zgodovine, kot npr. izjave Harryja Harlowa
– kot navaja Deborah Blum (1994, str. 96): »Harlow je v svojih raziskavah
šel do točke, ki je za mnoge ljudi presegala zdrave meje.« Harlow je v enem
od intervjujev izjavil: »Edina stvar, ki me zanima, je, ali od opic dobim re-
zultate, ki jih lahko objavim. Do njih nimam in nikoli nisem imel nobe-
nih občutkov. Res ne maram živali. Preziram mačke, sovražim pse. Kako
imaš lahko rad opice?«
Pri Razvojni psihologiji se obravnava tudi primer Genie kot proble-
matiko zanemarjanja, pomena odnosov ter vpliva na razvojne deficite
(Rymer, 1994).
Preko vaj in seminarjev (10–12 nalog) študenti dobijo izkušnjo in
vpogled v konkretne primere, saj morajo vsakič vključiti pogled tudi z vi-
dika etike. Pri obravnavanju poglavja o učenju pri nalogi npr. razmišlja-
jo o lastni učni biografiji in s tem povezanih etičnih dilemah, npr. o kri-
vicah, ki so jih morda doživeli pri ocenjevanju, o enakopravni obravnavi
vseh udeležencev, medsebojnem spoštovanju učiteljev in učencev ipd.
Na splošno se upošteva celostna podoba človeka, ki je osnova etič-
nega gledanja nase, na druge ljudi, na naravo in na situacije, v katerih se
človek znajde. Poleg Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov
Slovenije, 2019) se pri predmetu opira tudi na poglavja iz zbornika Profe-
sionalna etika pri delu z ljudmi (Ramovš, 1996).
Pri obravnavi ustvarjalnosti razmišljamo tudi o etičnih vidikih raz-
vijanja ustvarjalnosti glede na sposobnosti učencev, prav tako pa o dile-
mah različnih testiranj na tem področju.
Pri predmetu Nevroznanost je ena od osrednjih tem etika v zdra-
vstvu: skrb za bolne, invalide …, tudi v povezavi s skrbjo za dostojanstvo
bolnikov ali v raziskave vključenih bolnikov in posameznikov. Spregovo-
ri se tudi o temah odločanja o življenju/smrti ter potrebni paliativi, vlogi
psihologa pri tem. Izpostavi se problem zavesti v povezavi s ščitenjem živ-
ljenja in z odločanjem o njem. Študenti razvijajo skrb za upoštevanje de-
klaracij o človekovih (in otrokovih) pravic v praksi (Splošna deklaracija člo-
vekovih pravic, 1948; Konvencija o otrokovih pravicah, 1989). Razvijajo skrb
za kritično presojo in ocenjevanje etične neoporečnosti zdravstvenih
praks in zdravstvenih raziskav (npr. biomedicinskih raziskav, preizku-
šanja zdravil, uporabe dopolnilnih tradicionalnih in alternativnih ob-
lik diagnostike, zdravljenja ter rehabilitacije). Del seminarskih nalog je

580