Page 611 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

in modelirati etično vedenje, poučevati načine etičnega odločanja, mento-
rirancu nuditi možnosti za preizkušanje reševanja dilem v varnem okolju
(npr. s simulacijami vedenja) in ga spodbujati k posvetovanju o etičnih di-
lemah (Bernard in Goodyear, 2014). Skozi izkustveno učenje mentor lažje
prenese opisana načela v odnos z mentorirancem. Pomembno je, da je ob-
čutljiv za prepoznavanje značilnosti mentorskega odnosa in odprt za nji-
hovo evalviranje. Mentor za vse to ni kar avtomatično usposobljen. Kom-
petence poučevanja etike lahko posameznik razvija skozi modelno učenje
od mentorja v času svoje supervizirane prakse, z vključevanjem v različ-
na strokovna usposabljanja za mentorje, branjem strokovne literature na
temo etičnega ravnanja v superviziji in psihološkem poklicu nasploh, s
stalnim obnavljanjem ter posodabljanjem znanj s tega področja in širše,
z vključenostjo v stalno intervizijo in/ali supervizijo, kjer lahko preverja
svoje razmisleke, odločitve in mentorske ukrepe, ipd. Etična supervizija
tako zahteva stalen strokovni razvoj mentorja na področju etičnega rav-
nanja in učinkovitega spodbujanja razvoja teh kompetenc pri mentori-
rancu. Enako se pričakuje, da tovrstne zahteve izpolnjuje tudi mentorjev
supervizor. Brigid Proctor (2008) poudarja, da se profesionalna podpora
in razvoj ponašata z razvijanjem samoreflektivnosti, spremljanja sebe ter
odgovornosti, primarno prav v superviziji.

Zaključek
V prvem letu opravljanja poklica psihologa je psiholog začetnik verjetno
bolj kot kasneje izpostavljen zanj novim etičnim dilemam in ranljiv gle-
de njihovih negativnih posledic. Neustrezno ukrepanje pri reševanju etič-
nih dilem, ki se pojavljajo vsakodnevno, lahko vpliva na njegovo čustveno
blagostanje, strokovno samozavest in motivacijo za opravljanje psiholo-
škega dela pa tudi na zadovoljstvo klientov s psihološko obravnavo ter
učinkovitost obravnave. Strokovno vodenje in podpora usposobljene-
ga mentorja sta v tem obdobju ključna. Z vzpostavitvijo varnega okolja v
mentorskem odnosu se bosta pri vključenih v mentorski odnos lahko raz-
vijala odprtost in kritična samorefleksija tudi na področju etičnega delo-
vanja. Zelo verjetno je, da bo eden od izidov temeljitega pristopa k obrav-
navi etičnih dilem v času supervizirane prakse tudi razumevanje, da sta
za etično delovanje psihologov potrebna vseživljenjska supervizija in sta-
len strokovni razvoj na tem področju.

609