Page 606 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

(recimo na spletu, v brošurah, drugih aktih), ne pripovedujemo
pa o kakršni koli posebnosti, iz katere bi se lahko prepoznala
identiteta posameznika ali institucije, iz katere prihaja, in zara-
di česar bi lahko posamezniku/instituciji škodovali, čeprav ga/
jo v pogovoru ne poimenujemo oz. ne omenjamo posamezniko-
vih osebnih podatkov ali podatkov o instituciji.«

Hawkins in Shohet (2012) izpostavljata, da je etično pomembno, da
delo z osebami, ki jih obravnavamo, poteka znotraj ustreznih meja zaup-
nosti, ki jih enakovredno poudarjajo vsi etični kodeksi. Pomembno je, da
so meje zaupnosti (torej v kakšnih situacijah smo jih dolžni prekršiti in
drugim poročati o tem, kar se je razkrilo v superviziji) dogovorjene že na
samem začetku sodelovanja. Če gre za supervizijo v skupini, člani skupi-
ne drug drugemu predstavijo svoje poglede, prepoznajo razlike in se do-
govorijo za skupne kriterije, ki jih bo vključeni odgovorno upošteval, tudi
v odnosu do skupine in posameznikov v njej. Tudor (1999) meni, da je po-
membno v dogovor o zaupnosti vključiti tudi zaupnost v odnosu do su-
3
pervizorja glede osebnih vsebin, ki jih le-ta morebiti razkrije o sebi s ci-
ljem zagotavljanja podpore v procesu supervizije, kar razume kot izraz
kakovosti supervizorjeve vključenosti v supervizijski proces.
Mentoriranec mora v psihološki obravnavi z obravnavano osebo skle-
niti dogovor o zaupnosti, k slednji pa je zavezan tudi mentor. Obravnava-
no osebo je pomembno obvestiti o okoliščinah, v katerih mentoriranec ni
zavezan dogovoru o zaupnosti, o čemer naj bo obveščena skladno s pred-
pisanim protokolom. Obravnavana oseba mora biti na začetku obravna-
ve seznanjena tudi z dogovorom o zaupnosti v okviru mentorskega odno-
sa. Mentoriranec naj ji pojasni, da je supervizija namenjena spremljanju
3 Hawkins in Shohet (2012) menita, da je razkrivanje svoje osebnosti ključno za dob-
ro supervizijo. Dodamo lahko, da to velja za vse vključene v supervizijski proces.
Evelein in Korthagen (2015) menita, da supervizija predstavlja okvir, v katerem
lahko varno raziskujemo vidike, kot so naše vedenje, prepričanja in samopodoba
ter ki določajo, kako se izrazimo ter kako nas doživljajo drugi. V superviziji lahko z
uporabo t. i. čebulnega modela raziskujemo šest perspektiv plasti svoje osebnosti,
kako so medsebojno povezane in kakšen vpliv imajo na profesionalno (in osebno)
življenje, kar po našem mnenju neposredno vpliva tudi na strokovnjakove etične
izbire. Izpostavljamo, da je eden od pomembnih pogojev za vzpostavitev zaupnos-
ti v odnosu – tudi v superviziji – primeren delovni prostor. Delo naj bi potekalo v
prostoru, kjer oseba lahko izkuša zasebnost, da bi posledično zaupnost tudi dejan-
sko občutila (Tudor, 1999). Občutek zaupnosti je eden od pomembnih dejavnikov,
ki krepi občutek varnosti. Brez varnosti, zaupanja in zaupnosti sta osebno razkri-
vanje in samoraziskovanje pred drugimi težja.

604