Page 608 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 608

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 je mentoriranka v času študijske prakse uspela poskrbeti za vse
                 podatke in dokumentacijo tako, kot je potrebno, in ji je lahko
                 mentorica v okviru dodeljenih nalog popolnoma zaupala.


                 Kljub etično odgovorni drži in ustreznemu varovanju osebnih podat-
            kov se lahko znajdemo v situaciji, ko prepoznamo na superviziji predsta-
            vljen primer v svojem službenem ali osebnem okviru. Npr., mentor, ki
            deluje na različnih poklicnih področjih, lahko ob mentorirančevem pred-
            stavljanju primerov prepozna, da v mentorskem procesu supervizira pri-
            mer svojega klienta iz drugega službenega okvira in v drugi fazi obrav-
            nave. Hawkins in Shohet (2012) pravita, da etično ozaveščen, zavéden in
            strokovno odgovoren mentor tankočutno poskrbi za spoštovanje meja
            sistema, v katerem trenutno vodi proces, kot tudi zaupnosti podatkov o
            obravnavani osebi, pridobljenih v drugem supervizijskem procesu in kon-
            tekstu. Ob opisanem je treba posvetiti pozornost morebitnemu pojavu
            konflikta multiplih vlog in mejam v odnosih.

                 Odprta vprašanja po zaključku reševanja problema

            Včasih se zdi, da se soočamo z etično dilemo, v resnici pa lahko v praksi
            naletimo že na etično kršitev. Pomembno je, da si tudi mentor zastavlja
            vprašanja, na katera mora v pogovoru z mentorirancem odgovoriti dovolj
            zgodaj, da bi lahko deloval preventivno in hkrati že od samega začetka
            spodbujal razvoj etične občutljivosti. Hawkins in Shohet (2012) navajata,
            da je že pred začetkom dela pomembno, da mentor skupaj z mentoriran-
            cem pregleda etične standarde, ki podprejo profesionalno delo, in hkrati
            pri sebi razmisli, kako je vsak od teh standardov uporaben tudi v mentor-
            skem procesu. Pozornost je pomembno usmeriti tudi v komunikacijske
            kompetence mentoriranca in preveriti, na kakšen način je mentoriranec
            vešč izražanja lastne izkušnje in izmenjave sporočil o sebi, ne da bi govo-
            ril ali sodil tudi o drugih. Ko se mentor sooča z etičnimi dilemami, naj
            premisli, ali gre za resen etični prekršek in je potreben takojšen pogovor.
            V kolikor hipno ukrepanje ni potrebno, naj se posvetuje s kolegom ali z
            lastnim supervizorjem, preden bo deloval. Premisli naj tudi, kako je lah-
            ko dotična etična dilema priložnost za razvoj etične kapacitete mentori-
            ranca, mentorja in morebiti tudi širše stroke. Prav tako naj premisli, kako
            lahko mentoriranec razišče celostno kompleksnost situacije (Hawkins in
            Shohet, 2012). Carroll (2011, v Hawkins in Shohet, 2012) naniza naslednja
            morebitna vprašanja, ki si jih lahko postavimo: Kakšen glas je treba sli-


            606
   603   604   605   606   607   608   609   610   611   612   613