Page 607 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

kakovosti njegovega dela in razvoja strokovnih kompetenc ter da bo tako
v procesu obravnave kot supervizije deloval skladno z etičnimi načeli psi-
hološke stroke, ki sta jim zavezana oba z mentorjem (in tudi morebitni
supervizor mentorja). Oseba naj s podpisom soglasja o psihološki obrav-
navi potrdi, da je seznanjena, da se (lahko) mentorirančevo delo z njo
v okviru psihološke obravnave anonimno obravnava v superviziji. Prav
je, da se seznani tudi s tem, da ima mentoriranec še omejene pristojno-
sti, da je vključenost v supervizijo nujen in pričakovan standard kakovo-
sti strokovnega dela v poklicih pomoči ter da si z mentorjem delita odgo-
vornost za izvedene aktivnosti v času študijske ali supervizirane prakse.
Z navedenim pa v ospredje stopa pomen sprotne izmenjave povratnih in-
formacij in zgodnjega premoščanja ovir v procesu pomoči. Jasnost in raz-
vidnost informacij vplivata na to, da se osebe lahko v obravnavi počutijo
varnejše, saj bo nad izvedbo obravnave bdel usposobljen mentor. V koli-
kor pa ta informacija obravnavani osebi povzroči dodatno vznemirjenje,
je pred sklenitvijo dogovora o psihološki obravnavi doživljanju in poraja-
jočim se mislim pomembno nameniti dovolj prostora ter se pogovoriti o
morebitnih projekcijah in strahovih.

V predstavljenem primeru etičnega problema se je znova jasno
pokazalo, kako pomembna je v mentorskem odnosu povratna
informacija. Morda se o opisani situaciji mentorica in mentori-
ranka ne bi nikoli pogovarjali in razmišljali, če mentorica ne bi
preverila, kako se je mentoriranka počutila prvi dan prakse. Is-
točasno se je pri mentorici spodbudil proces razmišljanja, kate-
re informacije še posredovati mentoriranki. Pomembno je, da
mentor mentorirancu posreduje takšne informacije, ki so zanj
pomemben vir učenja, saj to bogati proces učenja in odnos med
njima. Mora pa informacije mentorirancu predajati z dovoljšno
mero taktnosti. Najboljši način učenja poteka izkustveno, z re-
flektiranjem, kjer dobimo vpogled v počutje, občutke, razmi-
šljanja, v sam proces ravnanja s spremembami, ki so v teku. Po-
membno je preverjati, kako smo razumeli drug drugega, kaj si
predstavljamo pod sklenjenim dogovorom, kakšna so naša pri-
čakovanja. Mentoriranka je bila aktivno vključena v proces dela,
tudi zaradi pogovora, ki je odprl občutljive vsebine. To je vzposta-
vilo trdnejše zaupanje med obema in zavedanje občutljivosti sa-
mih podatkov. Izid predstavljenega primera je bil uspešen, saj

605