Page 619 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V.1 ∙ poučevanje in učenje etike

of Applied Psychology). V svojem dokumentu posebej opredeljuje kompe-
tenco etičnega ravnanja in jo opisuje takole: poznavanje etičnih/poklic-
nih kodeksov, standardov in smernic, statutov, pravil, predpisov in sod-
ne prakse; zmožnost prepoznave etičnih in pravnih vprašanj v različnih
psiholoških dejavnostih; sposobnost prepoznavanja in usklajevanja kon-
fliktov med ustreznimi kodeksi ter zakoni in obravnavanje konvergence,
razhajanj ter dvoumnosti; sposobnost uporabe prej omenjenih znanj in
veščin v povezanih situacijah poklicne dejavnosti; spretnost iskanja in-
formacij in sposobnost vedeti, kdaj se posvetovati in kako ponuditi po-
svetovanje; spretnost asertivnega in primernega vzgajanja etičnih ter
pravnih vprašanj; sposobnost sprejemanja ali prilagajanja lastnega etič-
nega modela odločanja in njegove uporabe na način osebnostne celovito-
sti ter kontekstualne občutljivosti; sposobnost gradnje in sodelovanja v
sodelovalni, podporni vrstniški mreži (The International Association of
Applied Psychology, 2016).
Tudi model kocke (Rodolfa idr., 2005) v svoj nabor kompetenc psi-
hologov vključuje kompetenco razumevanja etike, pravnih standardov in
političnih vidikov ter zagovarjanja stroke. Sodi med temeljne kompeten-
ce, kar lahko razumemo kot nujen pogoj za prakticiranje psihološke stro-
ke. Zajema poznavanje etičnih, pravnih in strokovnih standardov, zave-
danje in izvrševanje etičnega odločanja ter etično ravnanje.
Ne glede na to, kateri nabor kompetenc omenjamo oz. kako kompe-
tence psihologov poimenujemo, pri vseh je zaznati jasno sporočilo o tem,
da je poznavanje etike in razvijanje strategij etičnega ravnanja ključno za
razvoj vsakega psihologa, ne glede na kontekst dela.

Poučevanje in učenje etike
V programih izobraževanja psihologov najdemo vsebine etike, ki se izva-
jajo kot posamični predmet ali pa so vključene v posamezne predmete oz.
področja psihologije. Ugotovljeno je (Prentice, 2014), da veliko študentov
čuti potrebo po predstavitvi področja etike, a te vsebine po drugi strani
dojemajo kot nezanimive. Ob tem lahko razumemo, da poučevanje zgolj
teoretičnih etičnih vsebin ne vodi v ozaveščenost in razumevanje etike.
Zato je treba v proces vključevati raznolike pripomočke (npr. filme, av-
dioposnetke) ali posamične primere iz prakse; tako ustvarimo interak-
cijo med gradivom in študenti, kar je lahko ključna spodbuda pri učenju
etike in etičnega ravnanja. Deborah W. Balogh (2002) poleg tega poudar-
ja, da so študenti bolj motivirani za učenje, če so čustveno zavzeti, ko si

617