Page 620 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 620

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            lahko vsebine osmislijo in če so v pedagoški proces vključene interaktiv-
            ne metode.
                 Yeşim Korkut (2020) v svojem članku navaja, da se je poleg interak-
            tivnega pristopa pri poučevanju etike treba zavedati, da je pomembno
            prepoznavanje strategij reševanja etičnih dilem in čustvenih vzgibov, ki
            so pri tem reševanju prisotni. Med ključne interaktivne metode uvršča:
            študijo primera, igro vlog in refleksivno skupinsko razpravo. Poudarja, da
            naj bi poučevanje in učenje potekala v majhih skupinah, saj je s tem omo-
            gočena aktivna vključenost vseh udeležencev. Primerni pa so tudi raz-
            noliki pripomočki, kot so npr. avdio- ali videoposnetki, filmi, avdio- ter
            videokonference. Pri tem se je treba zavedati konteksta, v katerem po-
            učevanje oz. učenje etike poteka. Pomembne so izkušnje študentov, nji-
            hove vrednote, prepričanja in družbena klima, v kateri poteka pedago-
            ški proces.
                 Melanie M. Domenech Rodriguez idr. (2019) so predstavili rezulta-
            te raziskave o vključevanju vsebin etike v več kot 130 doktorskih progra-
            mih v ZDA. Pri analizi pedagoških pristopov so ugotovili, da je bilo naj-
            pogosteje uporabljeno predavanje, sledijo razprave v manjših skupinah in
            predstavitve študentov ter izkustvene naloge in razprave v večjih skupi-
            nah. Udeleženci so reševali različne naloge, kot so branje tekstov ali član-
            kov, ustne ali pisne analize etičnih primerov, predstavitve ali igre vlog.
            Izvajalci predmeta so najpogosteje uporabili poučevanje s primerom, raz-
            vijali odnos zaupanja s študenti, predstavili cilje, uporabljali Sokratovo
            metodo in posredovali korektivno povratno informacijo. Najpogostej-
            ši cilji, ki so jim tekom izobraževanja sledili, so bili: razvijanje kritične-
            ga mišljenja, priprava študentov za uporabo etičnega odločanja, nudenje
            specifičnih informacij s področja etike, priprava na težke etične odločit-
            ve, priprava študentov na uporabo etičnih načel v praksi, razvijanje tole-
            rance do dvosmiselnosti in spodbujanje samorazkrivanja pri študentih.
                 Gottlieb idr. (2019) predstavljajo nekaj ključnih načel pri poučevanju
            in učenju etike:

            1.   Poučevanje in učenje etike ima pozitiven značaj.  Ker je poučeva-
                 nje etike močno povezano s pravili, z načeli in moralo, je po-
                 membno, da se v tem procesu poudarja predvsem napredek pri
                 usvajanju in razumevanju etičnih načel ter nekaznovalen od-
                 nos. Osnovno znanje o etičnih kodeksih in zakonodajnih okvi-
                 rih je potrebno in ustvarja potreben temelj za nadgradnjo etič-
                 nih vsebin. Drugje avtorji (Handelsman idr., 2002) poudarjajo,


            618
   615   616   617   618   619   620   621   622   623   624   625