Page 621 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V.1 ∙ poučevanje in učenje etike

da je treba razvijati pozitivno etiko, ki se izogiba strokovnemu
discipliniranju in poudarja uravnotežen ter integrativen pri-
stop, ki študente spodbuja, da optimalno izkoristijo svoj etični
potencial. To lahko vodi h kvalitetni izvedbi pedagoškega proce-
sa, saj tako pri študentih povečuje zavedanje o temeljih etične-
ga delovanja. Hkrati jim omogoča postavljanje etičnih vprašanj
v širši kontekst, prav tako njihovih vrednot kot tudi motivacije
pri etičnem odločanju. Pozitivna etika lahko pri študentih spod-
budi večjo odprtost tudi v smislu reševanja zahtevnejših etičnih
izzivov in morebitnega iskanja pomoči pri drugih, kar spodbu-
ja strokovno sodelovanje in razpravo o etičnih načelih (Gottlieb
idr., 2019).
2. Poučevanje in učenje etike je vseživljenjski proces. Psihološka stro-
kovna praksa je tako kompleksna, da je težko reči, da poznamo
odgovore na vse etične izzive. Zgolj asimilacija znanja ni dovolj,
saj zanemarja kontekst etičnih izzivov. Strokovni razvoj psiho-
loga poteka v različnih delovnih kontekstih, kar pomeni, da sta
potrebna stalno preverjanje vrednot in iskanje ustreznih reši-
tev pri raznolikih etičnih dilemah. Zato je strategija integracije
pravi odgovor na etične izzive. Ta pa zahteva stalno pridobiva-
nje novega znanja in izkušenj, kar pri psihologu pomeni neneh-
na preizkušanje v novih situacijah in trening etičnega odločanja
(Gottlieb idr., 2019).
3. Poučevanje in učenje etike je izkustveno. Proces poučevanja in uče-
nja etike poteka izkustveno, saj je to odgovor na specifičen etič-
ni izziv oz. identificirane potrebe ter tako študentu/psihologu
omogoča odziv na etično dilemo. V procesu reševanja etičnih iz-
zivov praviloma upoštevamo kognitivno delovanje posamezni-
ka in ga usmerjamo v razvijanje veščin etičnega odločanja. To je
proces, ki izzove odkrivanje relevantnih virov znanja ter postav-
ljanja hipotez in je potreben ter uporaben, zato ga velja spodbu-
jati (Gottlieb idr., 2019). A se je pri tem treba zavedati, da v pro-
cesu odločanja sodelujejo tudi čustveni procesi, ki pomembno
vplivajo na odločitev (Kurkut in Sinclar, 2020). Kot vemo, je
učenje učinkovitejše, kadar upoštevamo čustva oz. jih pri od-
ločitvah ne zanemarimo. Pozitivna čustva spodbudijo učenje,
negativna ga praviloma upočasnijo, čustvena vznemirjenost pa
lahko posameznikovo aktivnost spodbudi (Betan in Stanton,
1999).

619